2.5.1 Odnos in stališča ljudi do volkov
Vzrokov, ki vplivajo na odnos ljudi do volkov, je več. Prvi v vrsti je najverjetneje prirojen strah ljudi pred zvermi, ki vodi v oblikovanje negativnih stališč. Volk človeku že od nekdaj predstavlja grožnjo. To je najverjetneje posledica nagonskega strahu ljudi pred volkovi, čeprav jih mnogi od nas v naravi še nismo srečali. V preteklosti je bil volk pogosto prikazan kot krut in škodljiv, kar je izdatno vplivalo na izoblikovanje negativnega odnosa družbe do volka (Jonozovič, 2003). Volk človeku ni nevaren. Dejstvo je, da se volk človeka boji in se ga izogiba, saj ga ne vidi kot potencialni plen. Vse do danes v Sloveniji nismo zabeležili niti enega primera napada volka na človeka (Žagar in sod., 2011). Volk spada med problematične vrste. Zaradi načina prehranjevanja namreč predstavlja tekmeca človeku, saj izrablja iste naravne vire in zato lahko povzroča gospodarsko škodo.
Volkovi za svoje preživetje potrebujejo obsežna območja. V Sloveniji, kjer ni dovolj neposeljenih gozdnih površin, da bi volkovi živeli popolnoma ločeno od ljudi, največkrat prihaja do konfliktov med ljudmi in volkovi (SloWolf, 2010). Volkovi plenijo zaradi preživetja, in kadar hrane v naravnem okolju primanjkuje, lahko napadejo tudi domače živali, predvsem drobnico. Poleg tega so izraziti priložnostni plenilci. Plenijo tiste živali, ki jih je najlažje ujeti (SloWolf, 2014). Volku so, predvsem zaradi škode na domačih živalih ali strahu pred morebitno izgubo domačih živali, najmanj naklonjeni živinorejci. Volkovi zanje namreč predstavljajo oviro pri reji domačih pašnih živali, saj v primeru napadov volkov lahko utrpijo veliko finančno breme, škoda pa je povrnjena le tistim oškodovancem, ki so do nje upravičeni. V primeru ponavljajočih se napadov volkov na določenem območju, kjer domače pašne živali niso primerno zavarovane, država odškodnin namreč ne izplača (Černe in sod., 2010). Kljub veliki medijski izpostavljenosti škodnih primerov zaradi napadov volkov na pašne živali v zadnjem letu in porasta volčje populacije, pa izsledki raziskav kažejo na znaten upad števila škodnih primerov od leta 2010 dalje, kar je posledica uvajanja učinkovitih zaščitnih ukrepov (pastirski psi, elektromreže ipd.) na pašne površine, kjer je intenziteta napadov največja (ZGS, 2019).
Z volkom in njegovim plenom se nenehno srečujejo tudi lovci. Lovci so poleg rejcev pomembna interesna skupina, ki je imela v preteklosti glavno vlogo pri upravljanju z volkom v naravi. Za ubite volkove so lovci nekoč pridobivali različna priznanja in nagrade, kar je večkrat privedlo do skorajšnjega izumrtja vrste (Černe in sod., 2011). Danes imajo lovci do volkov bolj pozitiven odnos. To so potrdili tudi rezultati raziskave Biotehniške fakultete v Ljubljani iz leta 2011, ki navajajo, da so lovci v skoraj 90 % volku naklonjeni. Večina anketiranih lovcev v raziskavi potrjuje, da imajo volkovi pomembno vlogo v naravi pri uravnavanju števila jelenjadi in srnjadi, da je v Sloveniji volka treba ohraniti za prihodnje generacije in da volkovi predstavljajo simbol neokrnjene narave (Marinko in Majić Skrbinšek, 2011). Volkovi v naravi plenijo predvsem jelenjad in srnjad, ki je zanimiva tudi za lovce. Zato je odstrel volkov kot metoda upravljanja z zvermi v natančno določenem in omejenem številu s strani ministrstva dovoljen (Krofel, 2012).
Za ohranitev vrste je potrebna tudi naklonjenost širše javnosti. Škode od volkov na drobnici večkrat polnijo medijske naslovnice, saj so medijem te teme zanimive in privlačne, ker v bralcih vzbudijo zanimanje. Mediji pogosto uporabljajo šokantne naslove in zgodbe, ki nimajo prave znanstvene razlage, s tem pa znatno vplivajo na varstvo volkov in oblikovanje odnosa ljudi do teh zveri. Volk je v objavah pogosto prikazan kot slab, nepotreben člen v ekosistemu, kar vpliva
37
na izoblikovanje negativnih stališč ljudi do volkov. Rezultati analize medijskih objav o škodah, povzročenih s strani volkov, so pokazali pomanjkanje strokovnih razlag v teh objavah in prevlado izjav oškodovancev, ki volkovom seveda niso naklonjeni. Za izboljšanje odnosa širše javnosti do volkov je zato treba povečati število strokovnih mnenj v medijskih objavah in poudariti odgovornost oškodovancev pri preprečevanju škod, z uporabo ukrepov za primerno zaščito pašnih živali na območjih, kjer prihaja do napadov volkov na domače pašne živali.
Glavna naloga medijev bi morala biti odpravljanje napačnih prepričanj (npr. volk manj, škode manj), kar bi pozitivno vplivalo na ohranjanje volkov v Sloveniji in drugje po svetu (Mulej, 2017).
V zadnjih letih se je povečala ozaveščenost širše javnosti, ki je ubijanju zveri vse manj naklonjena. Odnos ljudi do volkov se zadnja leta spreminja predvsem zaradi novih podatkov, ki jih pridobivajo z znanstvenimi raziskavami in sledenjem volkov. Raziskava odnosov širše javnosti do volkov iz leta 2011 navaja, da je širša javnost v kar 65 % volku naklonjena (Marinko in Majić Skrbinšek, 2011).
Odnos do volkov preučujejo številne domače in tuje raziskave. V okviru projekta SloWolf je bila leta 2011 izvedena raziskava odnosa lovcev, rejcev drobnice in splošne javnosti do volka, katere rezultati so pokazali, da so lovci in splošna slovenska javnost volku dokaj naklonjeni, medtem ko imajo rejci drobnice do volkov precej odklonilen odnos, predvsem zaradi škod, ki so jih povzročili na domačih živalih ali strahu pred izgubami (Žagar in sod., 2011).
Oražem, Vidic in Tomažič so leta 2016, s študijo o stališčih dijakov programa Naravovarstveni tehnik do volkov, ugotavljali morebitne povezave med stališči dijakov do volkov in regijami, v katerih se dijaki šolajo. V raziskavi so sodelovali dijaki dveh šol, ena izmed njih se je nahajala na območju pojavljanja volka. Ugotovili so, da imajo dijaki, ne glede na regijo, v kateri se šolajo, do volkov v splošnem pozitiven odnos. Študija je pokazala, da v povprečju 83 % dijakov podpira varstvo volkov v Sloveniji (Oražem, Vidic in Tomažič, 2016). Raziskava Karlssona in Sjöströma iz leta 2007 pa je pokazala ravno obratno. Raziskovalca sta namreč ugotovila, da različna razdalja do območja pojavljanja volka v naravi različno vpliva na oblikovanje stališč ljudi do volkov. Rezultati njune raziskave so pokazali, da imajo ljudje, ki živijo na območju volkov bolj negativna stališča do volkov kot ljudje, ki živijo na območjih brez volkov. Menita, da je pozitivna povezava med razdaljo do območja pojavljanja volkov in odnosa ljudi do njih posledica tega, da so ljudje, ki živijo na območjih pojavljanja volkov bolj izpostavljeni negativnim informacijam o volkovih kot ljudje, ki živijo dlje stran. S tem sta ovrgla vpliv neposredne izkušnje ljudi z volkovi na oblikovanje stališč, saj se le malo ljudi sreča z volkovi ter poudarila vpliv posredne izkušnje na oblikovanje stališč do volkov (poročanja lokalnih medijev, pogovori s prijatelji ipd.) (Karlsson in Sjöström, 2007).
Na odnos ljudi do volkov vplivajo številni dejavniki. Raziskava odnosa javnosti do volkov na Norveškem je z analizo podatkov ugotavljala razmerja med odnosom do volkov in dejavniki, kot so izobraževanje, urbano okolje, ruralno okolje, kulturni kapital ter različne usmeritve ljudi (okoljska usmerjenost, politične vrednote in zaupanje v formalne ali neformalne vire informacij). Raziskava je pokazala, da imajo posamezniki, ki niso naklonjeni ohranitvi volka, običajno omejeno izobraževanje in kulturni kapital, tradicionalne politične poglede ter se identificirajo z neformalnim znanjem in obratno. Razumevanje odnosa ljudi do volkov je zato bistvenega pomena za ohranjanje vrste v naravi (Skogen in Thrane, 2007).
Pomembnost izobraževanja, kot dejavnika za oblikovanje bolj pozitivnega odnosa ljudi do volkov, poudarja tudi švedska raziskava, ki je pokazala, da so glavni vzroki, zaradi katerih
38
Švedi tako na podeželju, kot tudi v mestih podpirajo ohranjanje velikih zveri, pasivne vrednosti uporabe. Večina Švedov velikih zveri ne obravnava kot nekaj koristnega, kar bi bilo treba ohraniti, da bi ustvarili dohodek iz lova ali turizma, pač pa cenijo obstoj zveri v naravi zaradi vrednosti njih samih in odgovornosti ohranjanja vrste za prihodnje generacije. Ali posameznik daje večjo vrednost pasivni uporabi (varovanje naravnega vira zaradi njega samega, ohranjanje naravnega vira za prihodnje generacije) ali neposredni uporabi (pridobivanje virov z lovom, zmanjševanje zalog virov, iztrebljanje vrst za dobiček), je odvisno od socialno-ekonomskih dejavnikov, kot sta izobraževanje in dohodek (Karlsson in Sjöström, 2008).
Preživetje volkov je v veliki meri odvisno od človekovega vpliva v naravi, saj smo ljudje preko svojih aktivnosti neposredno vpleteni v proces ohranjanja te vrste. Ljudje lahko na podlagi neizobraženosti izoblikujemo negativna stališča, strah in predsodke do volka, kar pomembno vpliva na izgradnjo odnosa volk – človek in na uspešno varstvo te vrste v prihodnosti. Zato je zgodnje ozaveščanje in izobraževanje učencev ključnega pomena za izoblikovanje pozitivnih stališč do volkov ter ohranjanja volkov in tudi drugih ogroženih ali zavarovanih vrst v Sloveniji (Žagar in sod., 2011).
2.5.2 Vzroki za nastanek škod od volkov
Intenziteta pojavljanja konfliktov je največja tam, kjer se na istem območju pojavljajo volkovi in (slabo varovane) pašne živali. Pašne živali volkovom, ki so izraziti priložnostni plenilci, namreč predstavljajo lahek plen. Do škod na domačih živalih prihaja predvsem zaradi:
⎯ neustrezne zaščite (odmaknjenih) pašnih območij in s tem pašnih živali,
⎯ neustrezne izbire pašnih živali (volkovi izmed vseh domačih živali najraje plenijo drobnico),
⎯ prisotnosti klavniških odpadkov, ki privabljajo volkove,
⎯ povečanega obsega reje drobnice na območjih pojavljanja volkov in
⎯ velikosti pašnikov in/ali črede (velike pašnike ali črede je veliko težje obvarovati kot manjše) (Černe in sod., 2010).
Rezultati analize projekta SloWolf o škodnih primerih volkov so pokazali, da največ škode volkovi povzročijo ravno na drobnici, v kar 96,5 %. Največ primerov napadov volkov zabeležimo na Kočevskem, Notranjskem in Primorskem (SloWolf, 2014).
2.5.3 Metode varovanja pašnih živali
Kljub vsej napredni sodobni tehnologiji še vedno nismo iznašli zanesljivega načina obvarovanja pašnih živali, ki bi bil, gledano iz ekonomskega vidika, tudi varčen. Rejci drobnice uporabljajo številne metode za preprečevanje nastanka škod na domačih živalih, kljub temu pa na državnem nivoju še vedno ni razvitega enotnega učinkovitega sistema za zaščito živine, ki bi dolgoročno vplival na zmanjšanje škodnih primerov po državi. Metode varovanja pašnih živali, ki jih rejci najpogosteje uporabljajo, so:
⎯ stalne elektroograje (električni pastir, ki je postavljen za daljše časovno obdobje, lahko tudi več deset let),
⎯ začasne elektroograje (premične elektroograje, ki so navadno postavljene za krajše časovno obdobje na določenem območju pašnika, kjer je potreba po varovanju črede večja),
39
⎯ elektromreže (najpogosteje uporabljene kot nočne ograde, za varno prenočitev črede na območju večje možnosti napada volkov),
⎯ mreže brez elektrike,
⎯ odvračalni signali (sirene, reflektorji),
⎯ pastirski psi (namensko vzgojene primerne pasme npr. kraševci ali tornjaki so tradicionalno učinkovita metoda varovanja pašnih živali),
⎯ sprememba reje domačih živali (intenzivno ovčerejo zamenja govedoreja ali konjereja, saj volkovi le redko napadajo večje živali),
⎯ zapiranje pašnih živali v zaprte prostore ponoči in/ali
⎯ odstrel volkov.
V praksi se za najbolj učinkovito in zanesljivo varovanje navadno ne izkaže posamezna metoda, ampak kombinacije različnih metod, kot npr. zaščita črede z elektroograjo in pastirskim psom (SloWolf, 2014).
2.5.4 Učinkovitost odstrela volkov
V Sloveniji se v primeru pogostih napadov volkov na drobnico, kot metoda uravnavanja velikosti populacije volkov, varovanja in zmanjšanja konfliktov med ljudmi in volkovi, lahko izvrši tudi odstrel volkov. Raziskovalci so ugotovili, da odstrel ni uspešna metoda za zmanjšanje škode v kmetijstvu, saj to lahko privede do ravno nasprotnega učinka – povečanja števila napada volkov na drobnico. Namreč če pri odstrelu ustrelimo enega od vodij, trop po večini razpade. Vodilni položaj, v na novo izoblikovanih tropih, nato prevzamejo mlajši volkovi, ki pa zaradi neizkušenosti še pogosteje lovijo plen, ki ga lažje ujamejo – drobnico.
Odstrel volkov za namen obvarovanja drobnice bi bil lahko učinkovit le v primeru odstrela celotne populacije volkov na določenem območju (t. i. coniranje) ali odstrela nedominantnih volkov v bližini pašnih površin kot opomin ostalim volkovom, da so pašniki nevarno območje.
S konstantnim odstrelom volkov v namen zmanjšanja škod v kmetijstvu tako lahko širši javnosti podajamo napačno sporočilo, da z doslednim odstrelom lahko zmanjšamo količino škodnih primerov. Odstrel volkov prav tako ni uspešna metoda za uravnavanje številčnosti populacije volkov v naravi, saj se volčja populacija uravnava sama. Lahko pa z odstrelom na robnih območjih preprečimo širjenje populacije volkov še na neposeljena območja. Odstrel ima lahko tudi pozitiven vpliv na zmanjšanje krivolova. Različne raziskave so namreč pokazale, da se je nezakoniti lov na volkove ob odredbi odstrela volkov zmanjšal. Odstrel volkov ima lahko tudi velik vpliv na odnos javnosti, saj je ubijanje volkov vedno manj sprejemljivo, v primeru odstrela pa se lahko želja po ohranitvi in zaščiti vrste v javnosti poveča (SloWolf, 2010).
40