Izkustveno učenje pri pouku naravoslovja ali biologije

Naravoslovje in biologija sta predmeta, mimo katerih ne moremo brez omembe izkustvenega učenja in poučevanja. Že sama opredelitev predmetov v učnem načrtu poudarja pomen prisotnosti eksperimentalno-raziskovalnih veščin in spretnosti ter metodologije raziskovalnega dela, s katerimi učenci pridobivajo praktična znanja o naravoslovnih znanostih, ki jih uporabijo pri reševanju problemov, s tem pa razvijajo kompleksno in kritično mišljenje, ustvarjalnost in domiselnost. V učnem načrtu za naravoslovje so posebej opredeljeni učni cilji za razvijanje naravoslovnih postopkov in spretnosti, ki temeljijo na aktivnosti učencev (raziskovalno-eksperimentalno delo v in zunaj učilnice) in morajo obsegati vsaj 40 % pouka.

Naloga učitelja je, da ustvari učno okolje, ki bo učencem zanimivo, hkrati pa jim bo omogočalo napredek in rast v znanju in razvoju. Učenčevo zanimanje lahko dosežemo z uporabo različnih oblik in metod dela, z obravnavanjem problematik, ki so jim blizu, in z njihovim aktivnim sodelovanjem v procesu učenja. Z izkustvenim učenjem dosežemo trajnejše in razumljivejše znanje ter učencem pomagamo najti smisel učenja. Učna načrta naravoslovja in biologije učitelje pozivata k uporabi tistih učnih metod in oblik dela, pri katerih je bistvenega pomena učenčeva lastna dejavnost (neposredno opazovanje, igra vlog, projektno delo, terensko delo, eksperimentalno delo, sodelovalno učenje ipd.) (Vilhar in sod., 2011a).

Januarja leta 2006 se je Slovenija pridružila evropskemu projektu Pollen, katerega namen je pospeševanje izkustvenega učenja naravoslovja z uporabo raziskovalnih in eksperimentalnih metod dela s sočasno uporabo maternega jezika. Ker se pri projektu Pollen zavedajo, da je kakovost izobraževanja odvisna od učiteljev, so v okviru projekta organizirali različne delavnice za učitelje, na katerih so spoznali in preizkusili različne praktične dejavnosti, ki so jih kasneje lahko uporabili tudi pri pouku. Rezultati držav, ki v projektu sodelujejo že vrsto let, so pokazali, da se je interes za naravoslovje povečal tako med učitelji kot tudi med učenci, hkrati pa se je izboljšal splošen razvoj in uspešnost učencev pri naravoslovju in tudi na drugih področjih (Gostinčar Blagotinšek, 2009).

2.2.3.1 Primeri izkustvenih dejavnosti na temo volkov pri pouku naravoslovja ali biologije

Tematiko o volkovih lahko predstavimo s pomočjo naslednjih izkustvenih dejavnosti:

1. ˝Postani strokovnjak za volkove˝

⎯ Učitelj oblikuje skupine po 4 – 5 učencev.

⎯ Vsaki ˝strokovni˝ skupini dodeli temo za raziskovanje (telesni opis, komunikacija med volkovi, habitat, družbena organizacija med volkovi, prehranjevanje, razmnoževanje, plenjenje, zgodovinska dejstva ipd.).

⎯ Vsaka skupina se loti raziskovanja dane teme o volkovih. Učitelj učencem pripravi ustrezna gradiva (knjige, članke, učbenike, dostop do interneta itd.), s pomočjo katerih učenci pridejo do potrebnih informacij. Če ima na voljo še kakšne dodatne materiale (lobanja, kožuh, odtis stopal ipd.) doda še te.

⎯ Učenci na podlagi lastnega raziskovanja pripravijo učno gradivo (plakat, konceptna mapa), ki ga predstavijo ostalim skupinam.

17

Učenci pri tem razvijajo sposobnosti lastnega raziskovanja, se učijo timskega dela, sklepajo dejstva na podlagi lastnega opazovanja in se urijo v veščinah nastopanja in podajanja učne snovi (WolfQuest, 2005).

2. Igra ˝Ulovi me!˝ (simulacija plen – plenilec)

Pri tej dejavnosti učenci s pomočjo kartic posnemajo interakcije med plenilsko populacijo volkov in populacijo jelenjadi v gozdu. S pomočjo zbranih podatkov učenci izdelajo graf za napovedovanje populacij v naslednjih generacijah. Pred igranjem naj učenci usvojijo pojme, kot so: prehranjevalna veriga, populacija, plen in plenilec.

Cilji igre so:

⎯ ugotoviti, kakšni so odnosi med plenilcem in plenom in kako sobivajo v naravi,

⎯ preučiti spremembe v populacijah z namenom ohranjanja ravnotežja v ekosistemu in

⎯ ustvariti graf, ki ponazarja te spremembe populacij v odnosu plenilec/plen.

Za izvedbo igre potrebujemo:

⎯ 250 kartic za jelenjad,

⎯ 50 kartic za volkove in

⎯ učni list z razpredelnico, v katero učenci zapisujejo ugotovitve (WolfQuest, 2005).

Slika 3: Kartice jelenjadi in volkov (WolfQuest, 2005).

18

Tabela 1: Primer razpredelnice za vpis podatkov na učnem listu (prirejeno po WolfQuest, 2005).

Generacija traku ali pa uporabimo večji list papirja.

2. Na označeno površino, ki predstavlja gozd, razporedimo 3 karte jelenjadi.

3. Na gozdno površino vržemo 1 kartico volka. Volk jelena ulovi v primeru, da karta volka prekrije karto jelena. Preživetje volka je odvisno od ulova vsaj treh jelenov. Na tej stopnji igre ni mogoče, da bi volk ulovil vse tri jelene, ki jih potrebuje za preživetje, zato bo volk stradal in ne bo preživel ali imel mladičev. Primer je zapisan v razpredelnici pod prvo generacijo jelenjadi.

4. Vsak preživeli jelen se razmnožuje, zato na začetku 2. generacije jelenjadi podvojimo število jelenov tako, da na gozdno površino dodamo še tri nove karte jelenjadi.

5. V gozd se naseli nov volk, zato na površino gozda vržemo eno karto volka. Zaradi večjega števila jelenjadi v gozdu ima volk več možnosti za ulov. Primer ulova enega jelena je zapisan v razpredelnici pod drugo generacijo jelenjadi.

6. Sčasoma se populacija jelenjadi poveča, kar volku omogoča, da ulovi vsaj tri jelene. Pri ulovu treh jelenov, volk ne le preživi, pač pa se tudi razmnožuje, zato na vsake tri ulovljene jelene dodamo še enega volka. Če volk ulovi 6 jelenov, bo imel 2 mladiča.

7. Na začetku generacije moramo v gozdu imeti vsaj tri jelene. Če pride do ulova vseh jelenov v gozdu, generacijo začnemo z novimi tremi kartami jelenjadi, saj se v gozd priseli nova jelenjad.

8. Igro izvedemo za vsaj 16 generacij.

9. Podatke iz razpredelnice nato učenci pretvorijo v grafični prikaz (WolfQuest, 2005).

3. Igra ˝Poišči svoj trop!˝

Vsak učenec dobi posodico, v kateri je bombažna vata. Na vato jim učitelj nanese različne dišave (na voljo naj ima vsaj 5 različnih dišav kot npr. kis, cimet, vanilija, origano, bazilika ...).

Vsaj 5 učencev naj ima v posodici enako dišavo. Učenci se nato razporedijo po razredu in s pomočjo vonjanja poskušajo najti svoj ˝trop˝. Učenci preko enostavne igre spoznajo komunikacijo med volkovi s pomočjo zaznavanja vonjav. Igro lahko uporabimo tudi za oblikovanje skupin za druge skupinske dejavnosti (WolfQuest, 2005).

4. Telesna komunikacija volkov

Učenci preko te aktivnosti spoznajo način telesne komunikacije med volkovi in se urijo v natančnem opazovanju in povezovanju znanja.

19 Za izvedbo aktivnosti potrebujemo:

⎯ sponke,

⎯ liste z deli telesa volkov (zgibni model volka) in

⎯ opise posameznih položajev repa, uhljev in drže telesa volkov.

Navodila za potek aktivnosti:

⎯ učence seznanimo s pojmom neverbalna oz. nebesedna telesna komunikacija (vprašamo jih, kako psi uporabljajo neverbalno komunikacijo, da izrazijo svoja čustva),

⎯ učenci iz lista izrežejo posamezne dele telesa volka in jih s pomočjo sponk sestavijo skupaj, da dobijo zgibni model volka,

⎯ s pomočjo opisov telesne komunikacije volkov (položaji repa, uhljev in drže telesa) naj posnemajo posamezne položaje in drže na zgibnem modelu volka,

⎯ učenci lahko obiščejo živalski vrt, kjer opazujejo vedenje volkov in beležijo različne položaje telesa ter gostoto pojavljanja (če obisk živalskega vrta ni možen, si lahko ogledajo videoposnetek vedenja volkov),

⎯ po ogledu sledi evalvacija in povzetek obiska živalskega vrta (katera vedenja volkov so učenci prepoznali, kako enostavno je bilo prepoznati posamezne položaje telesa, katera vedenja so bila najpogostejša ipd.),

⎯ učenci naj navedejo tri vprašanja o vedenju volkov (WolfQuest, 2005).

Slika 4: Zgibni model volka (WolfQuest, 2005).

20 5. Oblikovanje stališč do volkov – igra vlog

Učenci preko igre vlog zagovarjajo stališča posameznih oseb oz. skupin do volkov in pri tem izoblikujejo lastno mnenje.

Potek igre vlog:

⎯ učitelj učence razdeli v 4 skupine – vsaka skupina zagovarja stališča danih oseb oz.

interesnih skupin (okoljevarstvenik, rejec drobnice, lovec, ministrstvo),

⎯ učitelj vsaki skupini razdeli različne članke, intervjuje, s katerimi si učenci pomagajo pri oblikovanju in utemeljevanju lastnih mnenj ter stališč,

⎯ učitelj v vlogi usmerjevalca in povezovalca pogovora učencem zastavlja različna vprašanja, na katera učenci odgovarjajo v povezavi s svojimi vlogami (˝Ali je

prisotnost volka v Sloveniji pomembna in zakaj?˝, ˝Zakaj ne odstrelimo vseh volkov v Sloveniji?˝, ˝Kako preprečiti škode na drobnici zaradi volkov?˝, ˝Kdo je upravičen do državne odškodnine in kolikšna je ta odškodnina?˝, ˝Kako zavarovati pašne živali pred napadi volkov?˝ ipd.),

⎯ ob zaključku učenci izrazijo svoja mnenja in z učiteljem razpravljajo o naučenem (Tomažič in Nagode, 2013).

21