3.3.1 Načrtovanje in izvedba raziskave
Za namen ugotavljanja vpliva izkustvenega pouka na oblikovanje stališč učencev do volkov smo uporabili predhodna gradiva in anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan v študijskem letu 2013/2014.
V okviru raziskave smo izvedli delavnico, ki je temeljila na izkustvenem učenju. En teden pred delavnico so dijakinje in dijaki izpolnili anketni vprašalnik, s katerim smo preverili njihova stališča do volkov pred delavnico. En teden po delavnici pa so dijakinje in dijaki ponovno izpolnili enake anketne vprašalnike, s katerimi smo preverjali njihova stališča do volkov po delavnici in s tem vplive izkustvenega učenja na oblikovanje ali spreminjanje stališč.
Delavnica je bila izvedena v okviru štirih šolskih ur in je temeljila na skupinskem in izkustvenem delu dijakinj in dijakov. Delavnica je potekala na štirih točkah oz. postajah, kjer so si dijakinje in dijaki lahko ogledali različne biološke materiale (lobanja volka, kožuh volka,
41
odtisi stopinj volka). Za primerjavo smo dodali še lobanjo, kožuh in odtise stopinj risa ter medveda. Na posamezni postaji so se dijaki praviloma zadrževali 15 minut, nato pa so pot nadaljevali v smeri urinega kazalca do naslednje postaje. Na vsaki postaji je bil priložen učni list z vprašanji, ki so ga dijakinje in dijaki morali izpolniti samostojno. Poleg bioloških materialov in učnih listov smo tematiko o volkovih predstavili tudi s pomočjo PowerPoint predstavitve. Po samostojnem in vodenem doživljanju je sledila skupna diskusija in povzetek naučenega.
3.3.2 Opis vzorca
V raziskavo so bili vključeni dijaki in dijakinje Srednje veterinarske šole v Ljubljani. Vzorec zajema dijake in dijakinje drugega in tretjega letnika smeri veterinarski tehnik ter dijake in dijakinje drugega letnika strokovne gimnazije.
Začetno stanje vzorca pri raziskavi diplomskega dela o stališčih dijakov do volkov glede na spol, letnik srednje šole in oceno pri predmetu biologija je predstavljalo 215 dijakov Srednje veterinarske šole v Ljubljani, od tega 150 dijakinj in 65 dijakov (Rejc, 2015). V vzorec raziskave magistrskega dela pa smo, za namen preverjanja vpliva izbranih dejavnikov in izkustvenega učenja na stališča dijakov do volkov, zajeli le tiste dijake in dijakinje, ki so izpolnili oba anketna vprašalnika – anketni vprašalnik o stališčih pred izvedeno delavnico in anketni vprašalnik o stališčih po izvedeni delavnici, saj smo s tem pridobili bolj zanesljive rezultate primerjave stališč dijakinj in dijakov pred izvedeno delavnico in po njej.
Naš vzorec tako skupno predstavlja 180 dijakov Srednje veterinarske šole v Ljubljani, od tega 123 dijakinj in 57 dijakov. 72 dijakov je v času raziskave obiskovalo 2. letnik smeri veterinarski tehnik, 71 dijakov pa je obiskovalo 3. letnik smeri veterinarski tehnik. 37 dijakov je obiskovalo 2. letnik smeri strokovna gimnazija. Podrobna predstavitev vzorca je predstavljena v tabeli 4.
Tabela 4: Deskriptivna statistika osnovnega vzorca.
Srednja veterinarska šola v Ljubljani
Veterinarski tehnik Strokovna gimnazija
2. letnik 3. letnik 2. letnik
dijaki dijakinje dijaki dijakinje dijaki dijakinje
22 50 19 52 16 21
72 71 37
Skupaj: 180 anketirancev
3.3.3 Instrument
Glede na zastavljena raziskovalna vprašanja smo v okviru raziskave uporabili kvantitativno metodo pridobivanja podatkov. Želene podatke o stališčih dijakinj in dijakov do volkov smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika (priloga 3), ki je sestavljen iz dveh delov.
Prvi del anketnega vprašalnika je anketirance spraševal po njihovem spolu, starosti, letniku srednje šole, oceni pri predmetu biologije, kraju bivanja, ali se ukvarjajo z domačo rejo drobnice, ali je v družini prisoten lovec, kolikokrat hodijo v naravo ter ali so se že srečali z volkom v naravi ali živalskem vrtu.
42
Drugi del anketnega vprašalnika pa je obsegal 21 trditev (tabela 5), s pomočjo katerih smo ugotavljali in preverjali stališča dijakinj in dijakov glede na izbrane spremenljivke (reja drobnice, prisotnost lovca v družini, območje bivanja ter stanje pred in po delavnici). Dijakinje in dijaki so posamezno trditev ocenjevali na podlagi 5-stopenjske Likertove lestvice, katere vrednosti so predstavljene v tabeli 6.
Trditve stališč so naravnane tako pozitivno kot tudi negativno, zaradi lažjega razumevanja in pojasnjevanja rezultatov pa jih lahko razvrstimo v tri skupine – trditve, ki se nanašajo na znanje o volkovih (1, 8, 9, 11, 16), trditve, ki se nanašajo na varstvo volkov (3, 4, 5, 7, 10, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 21) ter na trditve, ki se nanašajo na strah in odpor do volkov (2, 6, 9, 12, 20).
Tabela 5: Trditve za ugotavljanje in preverjanje stališč dijakinj in dijakov do volkov.
Tabela 6: 5-stopenjska Likertova lestvica in njene vrednosti.
Vrednosti Pomen vrednosti
10 Volkove bi bilo najbolje iztrebiti (pobiti).
11 Rad berem različne stvari o volkovih.
12 Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne bi bilo nobenega volka.
13 Volka je v Sloveniji pomembno ohraniti za prihodnje generacije.
14 Tudi volkovi morajo imeti pravice.
15 Prisotnost volka v gozdovih v svoji okolici bi sprejel brez večjih težav.
16 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o volkovih.
17 Volkovi so po naravi zlobni, saj napadajo domače živali (npr. ovce).
18 Prepovedal bi kakršenkoli lov na divje živali.
19 Volkovi ne sodijo v bližino človeških bivališč.
43
3.3.4 Statistična obdelava podatkov
V okviru raziskave smo izvedli osnovno deskriptivno in inferenčno statistiko posamezne trditve anketnega vprašalnika. Podatke, ki smo jih pridobili na podlagi anketnih vprašalnikov, smo najprej vnesli v računalniški program Microsoft Excel, kjer smo jih ustrezno kodirali oz.
priredili. Odgovore, ki se nanašajo na podatek o domači reji drobnice in prisotnosti lovca v družini, smo označili s številkama 1 (v primeru pritrdilnega odgovora dijakinj ali dijakov) ali 0 (v primeru odklonilnega odgovora dijakinj ali dijakov). Odgovore, ki se nanašajo na podatek o kraju bivanja dijakinj in dijakov, pa smo označili s številkami od ena do tri (kraj bivanja na območju stalne prisotnosti volka – 1, kraj bivanja na območju občasne prisotnosti volka – 2 ali kraj bivanja na območju brez prisotnosti volka – 3). Za določitev območja stalne in občasne prisotnosti volka ter območja brez pojavljanja volka smo uporabili zemljevide, ki prikazujejo razširjenost volkov v Sloveniji (Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017/2020, 2018). Zbrane podatke smo nato prenesli v statistični program SPSS, s pomočjo katerega smo jih glede na zastavljena raziskovalna vprašanja statistično obdelali.
Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik v stališčih dijakov do volkov, glede na izbrane tri spremenljivke (reja drobnice, lovec v družini, območje bivanja) smo uporabili Mann-Whitney U preizkus, vpliv izkustvenega pouka na stališča dijakov do volkov pa smo ugotavljali s pomočjo Wilcoxonovega preizkusa predznačenih rangov. Da bi ugotovili, ali so dijaki, ki živijo na območju pojavljanja volka po delavnici bolj spremenili stališča kot dijaki, ki ne živijo na območju pojavljanja volka, smo prav tako uporabili Wilcoxonov preizkus.
Pomen oznak:
M – aritmetična sredina SN – standardna napaka SO – standardni odklon
Z – standardna vrednost (Mann-Whitney U preizkus, Wilcoxonov preizkus) p – statistična pomembnost
44