12. SLADKORNA BOLEZEN // Sonja Paulin
12.4.2 Življenjski slog in preprečevanje visokega tveganja za sladkorno bolezen
Ocene nadaljnje rasti števila oseb s SB v Evropi temeljijo na sedanjih incidenčnih stopnjah za starost in spol, vendar se bodo te najverjetneje povečale z naraščanjem deleža debelosti (15). Med evropskim prebivalstvom je tveganje za SB od 30- do 40-odstotno in podobno je tveganje za preddiabetes, moteno toleranco za glukozo, ki prav tako poveča ogroženost za SB tip 2 in srčno-žilne bolezni. Nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku SB, so imele v Sloveniji v desetletnem obdobju trend naraščanja. Po podatkih sodelujočih v raziskavi je med slovenskim prebivalstvom že v starosti 55–64 let 28 % oseb z visokim ali zelo visokim tveganjem za nastop SB v 10 letih, kar je znatno več kot na primer v nordijskih državah z zgledi dolgoletnih preventivnih aktivnosti, v katerih je ta delež za tretjino manjši. Finski model za populacijsko strategijo presejanja za visoko tveganje je lahko koristen za identifikacijo skupin z visokim tveganjem, ki bi največ pridobile od intenzivnih intervencij za spremembo življenjskega sloga s ciljem preprečevanja bolezni (10, 16–17).
Želene cilje v izboljšanju življenjskega sloga po raziskavi v Sloveniji dosega polovica do dve tretjini oseb s SB, trendi glede posameznih priporočil pa niso ugodni. Ugotovitve o življenjskem slogu sladkornih bolnikov odražajo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, izvajanje specifičnega vidika oskrbe različnih zdravstvenih strokovnjakov in pristope, ki zagotavljajo posamezne vidike dostopnosti, znanja in motivacije ogroženim ter že obolelim glede na individualne potrebe. Pri posameznih dejavnikih tveganja obstaja socialni gradient, ki spremeni obet zdravja za pomemben del prebivalstva.
12.5 Zaključek
Zdravstvena obravnava sladkorne bolezni zajema kontinuum SB od dejavnikov življenjskega sloga in visokega tveganja do nastopa bolezni, zapletov in drugih izidov. Vrednotenje učinkovitosti strategij za doseganje populacijskih ciljev pri dejavnikih življenjskega sloga je omogočeno le z zagotavljanjem kakovostnih podatkov. Področja delovanja za primarno preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni poleg zdravstva in izobraževanja vključujejo tudi druge sektorje ter znanje in ozaveščenost za odločitve, ki dolgoročno podpirajo cilje v zdravju prebivalstva. Zlasti odločevalci na področjih proizvodnje in trženja hrane in sladkih pijač, davčne politike, urbanističnega načrtovanja in medijev naj bi v čim večji meri izpolnili svojo vlogo pri primarnem zmanjševanju dejavnikov, ki prispevajo k pojavu sladkorne bolezni, in s tem prispevali k zmanjšanju bremena bolezni. Ukrepi in strategije Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni (NPOSB) 2010–2020 so komplementarni drugim, katerih nosilci so različni sektorji.
2 IDF pripravlja ocene celokupne prevalence SB na osnovi zbranih podatkov SZO z uporabo korekcijskih faktorjev glede na metode, po katerih so bili podatki zbrani (samoporočanje, meritev glukoze na tešče, meritev glukoze po
Pri posameznih dejavnikih tveganja za SB in aterosklerotično srčno–žilno bolezen, visokem tveganju in prevalenci SB so ugotovljene socialne neenakosti. Dosežena raven pravic sladkornih bolnikov v Sloveniji v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja le delno odgovori na probleme neenakosti v zdravju, ki se kažejo tudi pri sladkorni bolezni. Tudi pri aktivnem zgodnjem odkrivanju v programih primarne zdravstvene dejavnosti je zato izpostavljen pomen pristopov in intervencij za modifikacijo življenjskega sloga, ki sistematično vključujejo delovanje za zmanjšanje neenakosti. Poleg širitve mreže referenčnih ambulant so velikih pričakovanj deležni multidisciplinarni strukturirani edukcijski programi in enotni standardi oskrbe, ki naj bi povečali možnosti za boljše zdravstvene izide pri sladkorni bolezni, kar so v Akcijskem načrtu NPOSB ključni cilji.
12.6 Viri
1. International Diabetes Federation. IDF Diabetes Atlas, 6th edn. Brussels, Belgium: International Diabetes Federation, 2013. Pridobljeno 12.2.2014 s spletne strani:
http://www.idf.org/sites/default/files/EN_6E_Atlas_Full_0.pdf
2. Global Burden of Disease Country profiles. Global Burden of Disease Study 2010. Institute for Health Metrics and Evaluation . Pridobljeno 21. 9. 2013 s spletne strani: http://www.healthmetricsandevaluation.org/gbd/country-profiles
3. Whiting DR, Guariguata L, Weil C, et al. IDF diabetes atlas: global estimates of the prevalence of diabetes for 2011 and 2030. Diabetes Res Clin Pract 2011; 94: 311-321.
4. Espelt A, Borrel C, Roskam AJ, et al. Socioeconomic inequalities in diabetes mellitus across Europe at the beginning of the 21st century. Diabetologia 2008; 51(11): 1971-9.
5. Pajunen P, Landgraf R, Muylle F, Neumann A, Lindstrom J, Schwarz PE, Peltonen M. Quality indicators for the prevention of type 2 diabetes in Europe--IMAGE. Horm Metab Res 2010;42 Suppl 1:S56-63
6. Saaristo T. Assessment of risk and prevention of type 2 diabetes in primary health care: academic disertation.
Acta Univ. Oul. D 1144. Oulu: University of Oulu, Faculty of Medicine, Institute of Health Sciences, Finland, 2011.
Pridobljeno 6.12.2013 s spletne strani: http://herkules.oulu.fi/isbn9789514297113/isbn9789514297113.pdf
7. Paulweber B, Valensi P, Lindstrom J et al., for the Writing Group, on behalf of the IMAGE Study Group. A European evidence-based guideline for the prevention of type 2 diabetes--IMAGE. Horm Metab Res 2010; 42 Suppl. 1: S3–S36
8. Medvešček M, Mrevlje F, eds. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah. Ljubljana : Diabetološko združenje Slovenije; 2011. p. 1-4; 10-21; 98-101.
9. Poljanec Bohnec M, Tomažin Šporar M. Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo.
Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji, 2012 10. Paulin S. Sladkorna bolezen. In: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel-Kragelj L (eds.)
Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: IVZ; 2012.
11. Stovring H, Andersen M, Beck-Nielsen H, Green A, Vach W. Counting drugs to understand the disease: The case of measuring the diabetes epidemic. Population Health Metrics 2007; 5:2.
12. Zbirka porabe zdravil na recept, 2012, NIJZ.
13. Niemi M, Winell K. Diabetes in Finland. Prevalence and Variation in Quality of Care. Finnish Diabetes Association.
STAKES – National Research and Development Centre for Welfare and Health. Tampere,2006.
14. Colagiuri S, Borch-Johnsen K, Glümer C, Vistisen D. There really is an epidemic of type 2 diabetes. Diabetologia 2005;48(8):1459-63.
15. Knai C, Pomerlau J, McKee M. Tackling the social and economic determinants of nutrition and physical activity for the prevention of obesity across Europe: EURO-PREVOB. International Journal of Obesity 2008; 32:S232-S232.
16. National Institute for Health and Care Excellence. Preventing type 2 diabetes: risk identification and interventions for individuals at high risk. NICE public health guidance 38. London: National Institute for Health and Care Excellence, 2012. Pridobljeno 6.12.2013 s spletne strani:
http://www.nice.org.uk/nicemedia/live/13791/59951/59951.pdf
17. Tuomilehto J. Sustained reduction in the incidence of type 2 diabetesby lifestyle intervention: follow-up of the Finnish Diabetes Prevention Study. Lancet 2006; 368: 1673–9.