13.1 Vzorčenje in odzivnost
Raziskava »Z zdravjem povezan vedenjski slog« pri odraslih prebivalcih Slovenije je bila v letu 2012 izvedena že četrtič. Vzorčni okvir za pripravo vzorca je predstavljal Centralni register prebivalstva (CRP). Vzorec je pripravil Statistični urad Republike Slovenije na podlagi stratificiranega enostavnega slučajnega vzorčnega načrta (stratifikacija po regijah in tipu naselja). V vzorec je bilo vključenih 16.000 prebivalcev Slovenije, ki so bili na dan začetka anketiranja (1. junija 2012) stari od 25 do vključno 74 let. Terenska faza ankete pa je potekala od 1. junija 2012 do konca septembra 2012. Čeprav se je čas izvedbe terenske faze ankete nekoliko razpotegnil v poznejši čas, je bila glavnina podatkov zbrana v istem časovnem obdobju kot v preteklih raziskavah, zato so podatki primerljivi s preteklimi izvedbami raziskave.
Spodnja slika prikazuje rast stopnje odgovora med izvedbo terenske faze raziskave. Opazimo lahko, da se je stopnja odgovora po vsakem opomniku pomembno zvišala in da je na koncu znašala 59,6 %, s čimer je bila dosežena druga najvišja stopnja odgovora od začetka izvajanja te raziskave v Sloveniji. Zaradi »preobremenjenosti« prebivalcev z najrazličnejšimi anketami in tudi z neposrednim trženjem namreč ti vse pogosteje zavračajo sodelovanje, kar posledično vpliva tudi na kakovost izvedenih anket in izračunane ocene populacijskih parametrov (1). Dosežena stopnja odgovora zato predstavlja velik dosežek za raziskovalce, saj smo tudi s pomočjo intenzivne medijske kampanje med trajanjem terenske faze izvedbe ankete – kljub splošno padajočim stopnjam odgovorov v vseh anketnih raziskovanjih – dosegli dovolj visoko odzivnost, da je sklepanje iz vzorca na populacijo zanesljivo.
Vir: NIJZ
0 20 40 60 80
1.6.2012 1.7.2012 1.8.2012 1.9.2012
Delež (%)
Časovni potek
stopnja odgovora
1. opomnik 2. opomnik 3. opomnik
13.2 Način anketiranja
Vprašalnik so v vzorec izbrane osebe – tako kot v predhodnih raziskavah zaradi primerljivosti s preteklimi krogi raziskave – prejele po pošti, in sicer 1. junija 2012. Zaradi visokih stroškov, povezanih z izvedbo terenske faze raziskave s pomočjo poštne ankete z vprašalnikom na papirju (v nadaljevanju: poštna anketa), nižanja odzivnosti v preteklih raziskavah in nižanja dosega mlajše, mobilnejše populacije je bila v letu 2012 anketa izvedena z mešanim načinom anketiranja (t. i. »mixed-mode survey«). Izbrane osebe so vprašalnik na papirju skupaj s povratno kuverto z naslovom pripadajočega regijskega Zavoda za zdravstveno varstvo prejele skupaj z obvestilnim pismom in nato še ob 1. in 3. opomniku. V obvestilnem pismu je bila vsem izbranim osebam ponujena tudi možnost spletnega anketiranja (v nadaljevanju:
spletna anketa), ki je potekalo celoten čas trajanja ankete. Regijski Zavodi za zdravstveno varstvo so v toku izvajanja terenske faze raziskave izvedli osnovno kontrolo po pošti prejetih vprašalnikov (kontrola s podatki iz vzorca o spolu in letu rojstva, na podlagi česar je bilo ugotovljeno, ali je na anketo dejansko odgovarjala izbrana oseba) in ocenili stopnjo odgovora spremenljivke za vse prejete vprašalnike, nato pa vprašalnike prejete na papirju vnesli v spletno aplikacijo za vnos anket.
Spletno anketiranje in vnos odgovorov, pridobljenih na papirnatih vprašalnikih, prejetih po pošti, sta potekala s pomočjo spletnega orodja 1KA oziroma EnKlikAnketa (https://www.1ka.si/), programske opreme za spletno anketiranje. 1KA predstavlja brezplačno orodje za izdelavo spletnih anket in nastaja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v okviru centra za Družboslovno informatiko, skupaj z osrednjim globalnim portalom metodologije spletnih anket WebSM (2).
13.3 Prilagajanje vprašalnika
Zaradi novosti, ki jo je prineslo spletno anketiranje, pa tudi zaradi zagotovitve ustrezne kakovosti podatkov, zbranih s pomočjo poštne ankete, je bilo treba anketni vprašalnik nekoliko prilagoditi. Predvsem so bila spremenjena anketna vprašanja, pri katerih je bilo mogočih več odgovorov in je anketiranec v preteklih izvedbah raziskave le obkrožil vse odgovore, ki so se nanašali nanj, medtem ko je preostale možnosti pustil prazne. Takšna so bila vprašanja o:
– bolezenskih težavah, ki jih je imel anketiranec v zadnjih 30 dneh, – jemanju zdravil,
– stresu,
– dejavnikih, ki najbolj prispevajo k slabemu zdravju in visoki umrljivosti, – osebah, ki so anketirancem, ki kadijo, svetovale, da opustijo kajenje, – vrstah kruha,
– osebah, ki so anketirancem svetovale, da spremenijo način prehranjevanja, pitja alkoholnih pijač, se več gibajo v prostem času,
– spremembah prehranjevalnih navad, – preživljanju dopusta/počitnic.
Zgoraj navedena vprašanja so bila spremenjena tako, da je moral anketiranec obkrožiti odgovor »da« ali »ne« v vsaki vrstici za vsako posamezno možnost odgovora.
Podobno so bila spremenjena tudi vprašanja, pri katerih so anketiranci že v preteklih izvedbah raziskave za vsako navedeno kategorijo označili enega izmed ponujenih odgovorov. Takšna so bila vprašanja o:
– boleznih ali stanjih, ki jih je ugotovil zdravnik, – nazadnje opravljenih meritvah/pregledih,
– opravljenih meritvah/pregledih zaradi zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu,
– samopregledih,
– pogostosti in kraju uživanja posameznih dnevnih obrokov,
– pogostosti uporabe posameznih maščob pri pripravi hrane, namazov na kruhu, – pogostosti uživanja posameznih živil,
– pogostosti pitja alkoholnih pijač.
Zgoraj navedena vprašanja so bila spremenjena tako, da so bila za boljšo preglednost oblikovana v tabele, v katerih je anketiranec v vsaki vrstici obkrožil en odgovor.
Pri nekaterih vprašanjih, npr. vprašanje o najvišji doseženi stopnji izobrazbe, pa smo le-te zamenjali s standardnim anketnim vprašanjem s seznama osnovnih socialnih spremenljivk (3).
Z vidika vsebine se zaradi potrebne primerljivosti s preteklimi izvedbami raziskave vprašanja večinoma niso bistveno spreminjala, s preoblikovanjem posameznih vprašanj smo dosegli zgolj večjo kakovost dobljenih podatkov ter primerljivost med obema načinoma anketiranja uporabljenima v raziskavi izvedeni v letu 2012.
13.4 Doseg posameznih ciljnih populacij glede na način anketiranja
V nadaljevanju je prikazan doseg posameznih ciljnih podpopulacij glede na način anketiranja v raziskavi »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012«. Opazimo lahko, da se z nižanjem starosti povečuje delež tistih anketirancev, ki so na anketo odgovorili s pomočjo spletnega anketiranja. Podobno so višji tudi deleži anketirancev, ki so na anketo odgovorili s pomočjo spletnega anketiranja med študenti in zaposleno populacijo. S ponujeno možnostjo spletnega anketiranja smo tako uspeli zajeti tudi mlajšo, mobilnejšo populacijo, ki je s
»klasičnimi« načini anketiranja vedno težje dosegljiva, in tako zagotovili ustrezno zastopanost te populacije v zbranih podatkih. Na drugi strani pa smo s klasičnim načinom anketiranja s pomočjo poštne ankete v večjem deležu dosegli starejšo populacijo.
Vir: NIJZ
Slika 13.2: Delež odgovorov glede na starostne skupine in način anketiranja, 2012
Vir: NIJZ
Slika 13.3: Delež odgovorov glede na zaposlitveni status in način anketiranja, 2012
13.5 Viri
1. Zupanič T. Neodgovor na anketno vprašanje v raziskavah, povezanih z zdravjem. Magistrsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; 2011.
2. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, EnKlikAnketa (1KA).
Dostopno 20.8.2013 na https://www.1ka.si/c/695/Kaj_je_1KA/?preid=694
3. Belak E, Kutin J, Klep J, Novak T, Žnidaršič E, Dolenc D, Inglič R, Škrbec T, Zdešar P, Klasinc S. Osnovne socialne spremenljivke v anketah oseb in gospodinjstev na Statističnem uradu RS (Core Social Variables), Osnutek.
Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije; 2010. Interno gradivo.
0 20 40 60 80 100
25–34 35–44 45–54 55–64 65–74
Delež (%)
Starostne skupine
pošta splet
0 20 40 60 80 100
zaposlen,
samozaposlen študent upokojenec brezposeln drugo
Delež (%)
Zaposlitveni status
pošta splet