7. ALKOHOL // Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič
7.3.3 Visokotvegano opijanje
Podatki za leto 2012 kažejo, da se je v Sloveniji v predhodnem letu vsaj enkrat letno opilo 50,4 % prebivalcev, 62 % moških in 38 % žensk (preglednica 7.1). Delež tistih, ki so se visokotvegano opijali vsaj enkrat letno, je v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 statistično značilno porastel pri moških in ženskah (p < 0,001), potem ko je do leta 2008 statistično značilno padal (p = 0,008).
Med osebami, ki so odgovorile, da se niso nikoli visokotvegano opijale, je bil manjši delež moških, pri vseh drugih oblikah visokotveganega opijanja z alkoholom pa je bil delež moških večji v primerjavi z ženskami (slika 7.2).
V opazovanem obdobju 2001–2012 je bil statistično značilno v porastu delež moških in žensk, ki so se visokotvegano opijale nekajkrat letno (p < 0,001), in tistih, ki so se opijali od 1- do 3-krat mesečno (p = 0,001), medtem ko je delež tistih, ki so se visokotvegano opijali, od 1- do 7-krat tedensko, med moškimi statistično značilno padal (p = 0,008), pri ženskah pa ni bilo značilnih razlik (slika 7.2). Podobno je bilo v letu 2012 v primerjavi z letom 2008: delež moških in žensk, ki so se visokotvegano opijali, je statistično značilno naraščal pri tistih, ki so se opijali nekajkrat letno (p < 0,001) in od 1- do 3-krat mesečno (moški: p = 0,001; ženske: p = 0,006), pri od 1- do 7-krat tedenskem opijanju pa ni bilo statistično značilnih razlik (slika 7.2).
Za obdobje 2001–2012 je bilo pri visokotveganem opijanju zaznati trend naraščanja pri večini sociodemografskih spremenljivk: pri obeh spolih, v vseh starostnih skupinah, pri vseh izobrazbenih skupinah (razen osnovne šole ali manj, kjer ni bilo značilnih razlik), v vseh družbenih slojih in geografskih regijah ter v vseh zdravstvenih regijah razen Murske Sobote in Novega mesta, kjer ni bilo značilnih razlik (preglednica 7.1). Tudi v letu 2012 je v primerjavi z letom 2008 statistično značilno naraščal delež tistih, ki so se visokotvegano opijali, pri obeh spolih, v vseh starostnih in izobrazbenih skupinah, glede na samoocenjeni družbeni sloj v čisto spodnjem delavskem in srednjem (pri višjem srednjem in zgornjem ni bilo značilnih razlik), v vseh geografskih regijah, v večini zdravstvenih regij razen Kopra, Raven in Novega mesta, kjer ni bilo značilnih razlik.
V letu 2012 je bil najvišji delež tistih, ki so se visokotvegano opijali glede na starost in spol, v starostni skupini 25–34 let pri obeh spolih, glede na izobrazbo in spol pa med moškimi s srednješolsko izobrazbo in med ženskami s poklicno izobrazbo (preglednica 7.1).
Preglednica 7.1: Delež prebivalcev Slovenije, ki čezmerno pije alkoholne pijače in se visokotvegano opija glede na demografske, socialno-ekonomske in geografske značilnosti, Slovenija, 2001–2012
Čezmerno pitje alkoholnih pijač (%) Visoko tvegano opijanje (%) 2001 2004 2008 2012 p trend 2001 2004 2008 2012 p trend
7.4 Razprava
Izsledki raziskave kažejo, da je bila med Slovenci v letu 2012 prevalenca čezmernega pitja alkohola 10-odstotna, prevalenca visokotveganega opijanja (vsaj enkrat letno) pa 50-odstotna. Spodbudno je sicer, da v obdobju 2001–2012 zaznavamo trend naraščanja abstinentov in trend padanja čezmernih pivcev alkoholnih pijač, po drugi strani pa se v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 delež čezmernih pivcev alkoholnih pijač ni značilno spremenil, skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je značilno porastel delež tistih, ki so se visokotvegano opili vsaj enkrat letno, potem ko smo do leta 2008 zaznavali trend padanja takega vedenja.
Moški so abstinirali v manjšem deležu, alkohol so pili pogosteje in v večjih količinah. Pri moških je bil večji delež čezmernih pivcev med nižje izobraženimi, pri ženskah pa so bile čezmerne pivke višje izobražene; pri visokotveganem opijanju je bil pri moških v letu 2012 večji delež med srednje izobraženimi, pri ženskah pa med poklicno izobraženimi. V letu 2012 je bil delež čezmernih pivcev najvišji med najstarejšimi, starimi 55–64 let, pri visokotveganem opijanju pa med najmlajšimi, starimi 25–39 let. V obdobju 2001–2012 je bil najvišji delež čezmernih pivcev in tistih, ki so se visokotvegano opijali, v vzhodni Sloveniji.
V opazovanem obdobju 2001–2012 zaznavamo trend naraščanja visokotveganega opijanja nekajkrat letno in od 1- do 3-krat mesečno (med moškimi in ženskami), medtem ko se v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 delež tistih, ki so se vsaj 1-krat tedensko opijali, ni značilno razlikoval.
Posledice finančne krize (ekonomska recesija, brezposelnost) bi lahko v Sloveniji podobno kot drugod po svetu vplivale tako na zmanjšano porabo alkohola pa tudi na naraščanje opijanja (5–7); s slabšanjem makroekonomskih kazalnikov bi lahko naraščala tudi čezmerno pitje alkohola in odvisnost od alkohola (8). Primerljivi podatki za Slovenijo kažejo, da je poraba alkohola v Sloveniji tradicionalno še visoka (3); hkrati smo do leta 2008 zaznavali trend padanja čezmernega pitja alkohola in tudi visokotveganega opijanja, v letu 2012 pa se trend v prvem primeru ni nadaljeval, v drugem pa se je delež takega vedenja celo povečal.
Izsledki tujih raziskav kažejo, da podobni rezultati lahko odražajo gospodarsko krizo (5–7).
7.5 Zaključek
Obvladovanje problematike posledic pitja alkohola je učinkovitejše ob širšem družbenem konsenzu; tako SZO med najuspešnejše ukrepe alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola, uvršča davčne in cenovne ukrepe, omejevanje dostopa, skrb za varnost v cestnem prometu, kratke svetovalne programe in zdravljenje motenj zaradi uživanja alkohola (9). Glede na finančno krizo pa SZO kot najučinkovitejše in hkrati stroškovno upravičene ukrepe za zmanjševanje škode zaradi alkohola priporoča ukrepe glede višanja cen in omejevanja dostopnosti alkohola (10), saj tovrstni ukrepi lahko vplivajo na zmanjševanje razširjenosti škodljivega pitja in odvisnosti od alkohola (5).
Leta 2012 so se trošarine na alkoholne pijače v Sloveniji dvignile, a to na rezultate opravljene raziskave (še) ni moglo vplivati. Smiselno bi bilo ovrednotiti tudi učinke novega Zakona o voznikih (Zvoz – sprejet leta 2010), ki poleg strožjih represivnih ukrepov za vožnjo pod vplivom alkohola uvaja tudi svetovalni in rehabilitacijski pristop (12), ter učinke Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1 – sprejet leta 2011), ki izrecno prepoveduje alkoholiziranost na
delovnem mestu in predvideva kazni za kršitve (13). Izvedene so bile tudi številne aktivnosti s področja ozaveščanja, izobraževanja, seznanjanja, za katere pa po mnenju SZO večinoma ni mogoče dokazati večje učinkovitosti glede zmanjševanja posledic (9).
7.6 Viri
1. Rehm J, Mathers C, Popova S, Thavorncharoensap M, Teerawattananon Y, Patra J. Global burden of disease and injury and economic cost attributable to alcohol use and alcohol use disorders. Lancet 2009; 373: 2223–33.
2. Lovrečič M, Lovrečič B. Umrljivost in hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2010. Isis 2013; 22: 60-5.
3. Lovrečič B, Lovrečič M. Poraba alkohola in pivske navade v obdobju 2000-2010: primerjava med EU in Slovenijo.
Isis 2013; 22: 70-5.
4. Lovrečič M, Lovrečič B, Tomšič S. Alkohol. In: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel Kragelj L, editors. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Ljubljana:
Inštitut za varovanje zdravja, 2012: 89-101.
5. Alcohol and the financial crisis: FACT SHEET Building Capacity Project. London: Institute of Alcohol Studies, 2010.
Pridobljeno 15. 6. 2013 s spletne strani: http://www.ias.org.uk/buildingcapacity/resources/factsheets/dhs-financial.pdf
6. Karanikolos M, Mladovsky P, Cylus J, Thomson S, Basu S, Stuckler D, Mackenbach JP, McKee M. Financial crisis, austerity, and health in Europe. Lancet 2013; 381: 1323-31.
7. Bor J, Basu S, Coutts A, McKee M, Stuckler D. Alcohol use during the great recession of 2008-2009. Alcohol 2013;
48: 343-8.
8. Dávalos ME, Fang H, French MT. Easing the pain of an economic downturn: macroeconomic Conditions and Excessive Alcohol Consumption. Health Econ 2012; 21: 1318-35.
9. World Heath Organization. Evidence for the effectiveness and cost–effectiveness of interventions to reduce alcohol-related harm. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2009. Pridobljeno 15.5.2012 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0020/43319/E92823.pdf
10. WHO, Regional office for Europe. Impact of economic crises on mental health. Copenhagen, Denmark, 2011.
Pridobljeno 15.6.2013 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/134999/e94837.pdf 11. Uredba o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače. Ur. l. RS, št. 24/2012.
12. Zakon o voznikih (ZVoz). Ur. l. RS, št. 109/2010.
13. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ur. l. RS, št. 43/2011.