Rezultati samostojne analize 2012 v starosti 25–74 let

Izmed vseh oseb, vključenih v raziskavo (starost 25–74 let), o zvišanem krvnem tlaku poroča 25,7 % oseb (28,6 % moških in 22,7 % žensk). Zdravila za AH je redno jemalo 21,0 % oseb.

Prevalenca AH s starostjo narašča in je v starostni skupini od 70 do 74 let prisotna pri moških v 53,2 % in pri ženskah v 55,0 %.

V letu 2012 je bil pri 85,1 % oseb v starosti do 65 do 74 let izmerjen krvni tlak znotraj enega leta.

Pri 27,1 % oseb je bil izmerjen krvi tlak pri zdravniku, kamor so se zglasile zaradi zdravstvenih težav, in pri 65,5 % oseb, ki so bile na preventivnem pregledu; 7,4 % oseb je odgovorilo, da na zdravniškem pregledu niso bili. Zaradi zdravstvenih težav je izmerjen krvni tlak najpogosteje v najstarejši starostni skupini, pri osebah z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju, upokojenih osebah, gospodinjah in osebah, ki opravljajo težko fizično delo, delajo v kmetijstvu, živinoreji in v gozdarstvu.

Na rednem preventivnem pregledu pa je bil največkrat izmerjen krvni tlak pri najmlajši starostni skupini, osebah z najvišjo stopnjo izobrazbe, pri višjem srednjem in zgornjem družbenem sloju, glede na zaposlitveni status pa pri zaposlenih osebah, študentih, intelektualcih, zaposlenih v raziskovalni dejavnosti in vodstvenih kadrih.

Po podatkih analize 2012 je bilo samomerjenje krvnega tlaka pred manj kot enim mesecem izvedeno pri 43,4 % osebah, najpogosteje v starostni skupini 65–74 let (71,7 %), v skupini z

najnižjo stopnjo izobrazbe (55,5 %), pri najnižjem družbenem sloju (47,8 %), v vzhodnem geografskem področju območju Slovenije (47,5 %).

10.4 Razprava

Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni, ki so v Sloveniji in tudi v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti, kamor sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi;

zvišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Visoko dohodkovno razvite države so začele zmanjševati AH pri prebivalcih z uspešnimi javnozdravstvenimi politikami in multisektorskim delovanjem, usmerjenim v zmanjšano količino soli v procesirani prehrani in z omogočanjem diagnostike ter širše dostopnosti do odkrivanja in zdravljenja AH in dejavnikov tveganja zanjo. Nasprotno pa se pogosto v deželah v razvoju ugotavlja naraščajoče število oseb, ki utrpijo srčni infarkt ali možgansko kap, kar je posledica nediagnosticiranih in nekontroliranih dejavnikov tveganja, kamor sodi zvišan krvni tlak, ne nazadnje pa tudi zaradi tudi slabše učinkovitih zdravstvenih sistemov (2).

Znano je, da na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, vključno s prekomernim uživanjem soli, saj je prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazano neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja (3), nadalje nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost – dejavniki tveganja, ki so med prebivalci Slovenije pomembno prisotni in povezani s socialno-ekonomskim stanjem (4).

Znano pa je, da socialno-ekonomske razmere, določane glede stopnje izobrazbe, zaposlitve in dohodka, močno vplivajo na neenakosti v zdravju tudi v preostalih evropskih državah (5).

V opazovanih letih je ugotovljen pomemben trend porasta arterijske hipertenzije, prav tako tudi glede jemanja zdravil za zdravljenje AH, oboje na račun moških. Je pa med leti anketiranja od 2001 do 2012 ugotovljen pomemben trend porasta samomerjenja krvnega tlaka do pred enim mesecem, kar po drugi strani pomeni, da se ljudje tudi zavedajo pomembnosti lastnega nadzora krvnega tlaka.

Pri najnižji stopnji izobrazbe je prevalenca AH največja, kar kažejo tudi do zdaj izvedene raziskave (6–8). Pri najnižji stopnji izobrazbe je ugotovljen največji delež ljudi, ki imajo pri zdravniku izmerjen krvni tlak znotraj enega leta, pa tudi največji delež, ki ga nimajo nikoli izmerjenega. Ugotavljamo, da je pogosteje izmerjen krvni tlak na rednem preventivnem pregledu kot pri pregledu zaradi zdravstvenih težav (7), kar kažejo tudi podatki raziskave, izvedene v letu 2012. Po drugi strani pa je krvni tlak, ki je izmerjen pri zdravniku zaradi zdravstvenih težav, najpogosteje pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe in najnižjem družbenem sloju ter pri osebah, ki opravljajo težka fizična dela. Pri preventivnem pregledu pa je krvni tlak izmerjen pogosteje pri ljudeh z najvišjo stopnjo izobrazbe, pri višjem srednjem in zgornjem družbenem sloju ter osebah, ki opravljajo nefizična dela oziroma intelektualcih. To vsekakor kaže na neenako uporabo zdravstvene oskrbe, saj marginalnejše skupine pogosteje

njenimi zapleti. Skrb za zdravje pa je še toliko bolj pereča zaradi zmanjšanja oziroma osiromašenja javnozdravstvenih financ in skrbi za javno zdravje (2).

Slovenija se bo morala tudi v prihodnje spoprijeti z nekaterimi izzivi, če bo želela omogočiti zdravje čim širši skupini prebivalcev oziroma če bo želela zmanjšati neenakosti v zdravju.

Zavedati pa se moramo, da so ukrepi za obvladovanje vedenjskih dejavnikov tveganja lahko učinkoviti le, če so prilagojeni lastnostim in značilnostim posameznih populacijskih skupin.

10.5 Zaključek

Z omenjenimi raziskavami smo pridobili podatke o razširjenosti vedenjskih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na biološke dejavnike tveganja, kot je AH, kar pa lahko vodi do drugih bolezenskih stanj oziroma kroničnih nenalezljivih bolezni. Podatki so bili pridobljeni na nacionalni in regionalni ravni. Zadnje je še posebej pomembno zaradi znanih medregijskih razlik v razširjenosti dejavnikov tveganja. Še pomembnejši so podatki o populacijskih skupinah, ki jih dejavniki tveganja najbolj ogrožajo. Primerjalna analiza podatkov vseh štirih raziskav daje še dodatne pomembne podatke o trendu spreminjanja razširjenosti posameznih dejavnikov tveganja, kar kaže na možnost dodatnega in usmerjenega ukrepanja. Raziskave pa vsekakor prispevajo tudi k strokovni in znanstveni podlagi za pripravo predlogov prihodnjih interventnih programov in izboljšavi že obstoječih programov za spreminjanje vedenjskih vzorcev prebivalstva.

10.6 Viri

1. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, III. Zdravstvena stanja. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje. Ljubljana, 2004.

2. A Global brief on Hypertension. Silent killer, global public health crisis.World Health Day 2013. World Health Organisation.

3. Cirila Hlastan Ribič C, Zakotnik Maučec J, Vertnik L, Vergnuti M, Cappuccio FP. Salt intake of the Slovene population assessed by 24 h urinary sodium excretion. Public Health Nutr 2010; 3: 1-7.

4. Šelb – Šemerl J. Bolezni srca in žilja. V Hočevar Grom A. in sod. Zdravje v Sloveniji, inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 2010 .

5. Mackenbach JP, Stirbu I, Roskam AJR, Schaap MM, Menvielle G, Leinsalu M, at. al. for European Union Working Group on Socioeconomic Inequalities in Health. Socioeconomic Inequalities in Health in 22 European Countries.

N Eng J Med 2008: 358: 2468-81.

6. Bulc M. Vpliv sprememb življenjskega sloga odraslih prebivalcev Ljubljane na krvni tlak. Doktorsko delo. Ljubljana:

Medicinska fakulteta, 2006.

7. Artnik B, Bajt M, Bilban M, Borovničar A, Brguljan Hitij J, Djomba JK. Et al. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah Cindi 2001-2004-2008. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 2012.

8. Ernstsen L, Strand BH, Nilsen SM, Espnes GA, Krokstad, S. Trends and absolute and relative educational inequalities in four modifiable ischaemic heart disease risk factors: repeated cross-sectional surveys from Nord- Trøndelag Health Study (HUNT) 1984-2008.

11

ANGINA PEKTORIS