14.1 Uvod
V letu 2012 smo uspešno izvedli četrto ponovitev raziskave CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«, s katero smo pridobili nove podatke o z zdravjem povezanem vedenjskem slogu prebivalcev Slovenije. Ker se je v času od zadnje raziskave iz leta 2008 gospodarska in družbena klima v Sloveniji obrnila v negativno smer, se to skladno s strokovno literaturo lahko odraža tudi na poslabšanem zdravstvenem stanju prebivalcev oz. porastu tveganih vedenj za zdravje. Osveženi izsledki raziskave bodo tako lahko prispevali k posodobitvi preventivnih zdravstvenih programov in drugih promocijskih (komunikacijskih) aktivnosti, ki bodo kljub težkim časom ljudi še vedno spodbujali k čim večji skrbi za lastno zdravje in psihofizično kondicijo ter obenem omogočali čim večjo enakost ljudi v dostopu do zdravstvenega sistema in njegovih storitev.
Raziskava CINDI iz leta 2012 je vsebinsko v čim večji mogoči meri uporabljala enaka vprašanja kot v prejšnjih letih – z namenom zagotoviti sosledje raziskav iz prejšnjih let (1).
Novost in precejšnja izboljšava v zadnji raziskavi je možnost, da so anketiranci lahko sami izbirali, ali bodo vprašalnik izpolnjevali klasično (na papir) ali pa bodo uporabili spletno orodje.
Uvedba spletnega anketiranja se je izkazala za zelo dobrodošlo, saj so se s tem načinom zmanjšali stroški izvedbe raziskave, dosegli pa smo tudi višjo odzivnost ankete s tem načinom anketiranja, predvsem med mlajšimi udeleženci, in boljšo uporabniško izkušnjo anketirancev.
Podrobnejši opis izvedbe terenske faze raziskave do vključno priprave vhodnih podatkov je v poglavju 13 »Priprava vprašalnika in izvedba terenske faze ankete 2012«.
14.2 Priprava analitične zbirke podatkov
Priprava analitične zbirke podatkov za leto 2012 je potekala tako, da se je zagotovilo čim boljšo primerljivost s podatki iz prejšnjih let. Spletne ankete so uporabniki izpolnili v spletnem orodju 1KA, podatke iz anket, izpolnjenih v papirnati obliki, pa so na regionalnih Zavodih za zdravstveno varstvo vnesli v elektronsko obliko brez kakršnih koli omejitev (na primer: vneseni so bili vsi posredovani odgovori, kljub navodilu ankete, da mora anketiranec izbrati le en odgovor). Kontrola in priprava podatkov sta se izvajali enotno na enem mestu.
Med postopkom priprave analitične zbirke se je spoštovalo vrsto pravil in dobrih praks, ki so bile že uveljavljene in uporabljene ob prvi raziskavi CINDI CHMS iz leta 2001 (2). Primeri:
izbrisani so bili odgovori iz sklopa o kajenju pri nekadilcih, o uživanju pitja alkohola pri abstinentih in pri podobnih preskokih. Čeprav so bila na papirnatem vprašalniku navodila jasno napisana in preskoki jasno označeni (tudi barvno), niso vsi anketiranci preskočili vprašanj, ki se na njih ne nanašajo. Ugotovljeno je bilo tudi, da so nekateri anketiranci pri odgovorih v setih podvprašanj, pri katerih je bila na voljo le izbira 'da' ali 'ne', pozitivno označili le trditve, ki so za njih držale, niso pa negativno odgovorili na preostale trditve. Pri teh vprašanjih se je takim osebam pripisalo negativen odgovor namesto manjkajoče vrednosti, in
sicer tam, kjer je bilo očitno, da so se obkroževali samo pritrdilni odgovori. Pri številskih vprašanjih so se določile najvišje mogoče dopustne vrednosti (npr. število obiskov pri splošnem zdravniku ali specialisti v zadnjih 12 mesecih, količina popitega piva …), preostali odgovori pa so se označili kot manjkajoče vrednosti. Pri vprašanjih o telesnih višini, teži in o obsegu pasu se je pregledal tudi indeks telesne mase (ITM), in če je bil zunaj intervala 15–50 kg/m2, kar smo določili kot verjetne rezultate, sta se podatka o telesni višini in teži označila kot manjkajoči vrednosti. Povsod pri številskih spremenljivkah se je popravilo na videz neustrezne vrednosti (npr. višina 1,72 cm ali besedne vrednosti 'nič', '/', '–') v ustrezne vrednosti. Popravili so se tudi očitno zatipkani vnosi.
V redkih primerih, v katerih so osebe na papirnati vprašalnik na določeno vprašanje z zahtevanim samo enim odgovorom izbrale več odgovorov, se je na podlagi vsebinske presoje izmed teh odgovorov izbralo en odgovor (pretežno konservativno odločanje), vendar enotno znotraj posameznega vprašanja.
Nekateri vprašalniki niso bili izpolnjeni v celoti. Tako se je pozneje izključilo nekaj oseb, ki so odgovorile na manj kot deset odstotkov vprašanj. V primerih, ko je anketiranec izpolnil vprašalnik na papirju in tudi v spletnem obrazcu, se je upoštevalo tisti način, pri katerem je bil višji odstotek izpolnjenih odgovorov. V primerih, ko se spol in starost osebe v izpolnjenem vprašalniku nista ujemala s podatki iz vzorca, se je upoštevalo podatke iz vprašalnika, a le če so bili v sprejemljivih mejah (npr. podatki 82 let stare osebe, ki je odgovorila na anketo namesto dejansko izbrane osebe, niso bili upoštevani). Celoten postopek priprave končne analitične zbirke, izvedenih spremenljivk, logičnih kontrol in uteževanja je preverljiv in ponovljiv.
14.3 Uteževanje podatkov in preverjanje značilnosti razlik med skupinami
Uteževanje ankete je bilo narejeno na enak način kot v prejšnjih raziskavah (1). Utežili smo po 5-letnih starostnih skupinah, spolu in po zdravstveni regiji. Podatke o sestavi prebivalstva na dan 30. 6. 2012 smo pridobili na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Analiza uteženih podatkov je potekala skladno z uveljavljenimi priporočili (3–4). V preglednici 14.1 prikazujemo, katere posledice je imelo prilagajanje demografske strukture z anketo zbranih podatkov na strukturo prebivalstva Slovenije v starosti 25–74 let.
Preglednica 14.1: Primerjava neutežene in utežene zbirke podatkov glede na ključne spremenljivke, 25–74 let, Slovenija, 2012
Neuteženi (%) Uteženi (%) Spol
Moški 44,37 50,59
Ženski 55,63 49,41
Starost
25–34 let 15,94 21,54
35–44 let 19,21 21,83
45–54 let 23,04 22,48
55–64 let 23,48 20,75
65–74 let 18,33 13,40
Družbeni sloj
Čisto spodnji 3,76 3,51
Delavski 38,44 37,67
Srednji 47,86 48,76
Višji srednji 9,14 9,31
Zgornji 0,79 0,75
Izobrazba
Osnovna šola ali manj 16,68 14,27
Nižja srednja ali poklicna šola 20,50 20,29
Srednja strokovna ali splošna 34,91 35,86
Višja, visoka ali več 27,91 29,58
Zdravstvena regija
CE 15,11 14,84
NG 5,24 4,99
KP 6,49 7,39
KR 10,58 9,74
LJ 29,87 30,86
MB 15,32 15,96
MS 6,60 5,94
NM 6,62 6,71
RA 4,17 3,57
Vir: NIJZ
Čeprav naj bi začetni vzorec ustrezno predstavljal prebivalstvo, so se na raziskavo bolj odzvale ženske in starejši, ki so manj verjetno v dobrem zdravstvenem stanju. To posledično pomeni, da lahko pri določenih vprašanjih (ki so bolj odvisni od spolno-starostne strukture anketirancev) pride do opazne razlike v odstotkih odgovorov med uteženo in neuteženo zbirko anketnih podatkov. V preglednici 14.2 prikazujemo tudi nekaj primerov vpliva uteževanja na odgovore posameznih vsebinskih vprašanj.
Preglednica 14.2: Primerjava neutežene in utežene zbirke podatkov glede na nekatera vsebinska vprašanja, 25–74 let, Slovenija, 2012
Neuteženi (%) Uteženi (%) Samoocena trenutnega zdravstvenega stanja
Zelo dobro ali dobro 54,99 58,62
Srednje 37,30 34,43
Slabo ali zelo slabo 7,71 6,94
Občutki napetosti, stresa, velikega pritiska
Nikoli ali zelo redko 26,91 26,84
Občasno 49,21 48,60
Pogosto ali vsak dan 23,88 24,57
Pitje mleka
Ne pijem mleka 21,76 21,63
Domače mleko (s kmetije, mlekomata) 12,86 12,44
Mleko s 3,5% m.m. 33,89 35,12
Mleko z manj maščobe (1,6 % m.m.) 29,63 29,04
Posneto mleko (0,5 % m.m.) 1,86 1,77
Indeks telesne mase
ITM < 25 41,87 43,13
25 ≤ ITM < 30 38,98 38,57
ITM ≥ 30 19,15 18,30
Vir: NIJZ
14.4 Metodologija analize trendov
Metodologija analize trendov je bila enaka kot v prejšnji publikaciji (1), v kateri je tudi podrobneje opisana. Podatkom iz let 2001, 2004 in 2008 se je dodalo podatke iz leta 2012.
Nato smo po enaki metodologiji pridobili osvežene trende o pojavnosti težav, bolezenskih stanj in drugih delavnikov za navedena leta.
Izbrane spremenljivke smo analizirali glede na spol, starostne skupine (25–39 let, 40–54 let, 55–
64 let), izobrazbo (osnovna šola ali manj, poklicna šola, srednja šola, višja šola ali več), samoocenjeni družbeni sloj (čisto spodnji in delavski, srednji, višji srednji in zgornji), geografsko območje3 (zahodna, osrednja in vzhodna Slovenija) in glede na zdravstveno regijo (Celje, Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ravne na Koroškem).
Čeprav sta raziskavi v letih 2008 in 2012 vključevali tudi prebivalce v starosti 65–74 let, smo jih v analizi trendov zaradi primerljivosti s podatki iz let 2001 in 2004 izključili. V ločeni analizi podatkov, pridobljenih v raziskavi v letu 2012, ki je v prilogi 2, pa smo analizirali vse vključene sodelujoče (starost 25–74 let).
14.5 Metodološke ugotovitve in odprta vprašanja
Največji izziv pri sestavljanju zbirke štirih ponovitev raziskav »Z zdravjem povezan vedenjski slog« je bil zagotoviti kontinuiteto vprašanj oziroma odgovorov, saj se je vprašalnik v celotnem opazovanem obdobju deloma spreminjal. Preučevanja časovnih trendov ne moremo izvajati, če se časovna vrsta podatkov prekine ali se vprašanja ali odgovori vsebinsko bistveno spremenijo. Določena vprašanja so se sicer spremenila oziroma prilagodila spremenjenim okoliščinam, tako da se je (običajno) novejše različice vprašanj prevedlo na starejše (manj podrobne) različice z namenom pridobiti trende skozi vse štiri ponovitve.
Dodatno smo podatke iz leta 2012 analizirali samostojno.
Pomemben izziv je predstavljala obravnava »navideznih« manjkajočih vrednosti – kot je opisano že zgoraj, glede odgovarjanja na podkategorije, ki so se nanašale na posameznika, ne pa na vse podkategorije posameznega vprašanja. Če postopka za samodejno pripisovanje negativnih odgovorov tam, kjer je to smiselno in potrebno, ne bi izvedli, bi se odstotek manjkajočih vrednosti pri določenih spremenljivkah gibal tudi čez 30 %.
14.6 Viri
1. Artnik B in sod. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2012.
2. Zaletel-Kragelj L. Metode dela in opazovanci. V: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J (ur.). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje; 2004.
3. Heeringa GS, West TB, Berglund AP. Applied Survey Data Analysis. Boca Raton: Chapman & Hall / CRC; 2010.
4. Stapleton LM. Analysis of Data from Complex Surveys. V: de Leeuw ED, Hox JJ, Dillman DA (ur.). International Handbook of Survey Methodology. New York: Lawrence Erlbaum Associates; 2008.