9.4 Razprava
Leta 2012 ni obiskalo zobozdravnika kar 33,3 % odraslih ljudi; glede na leto 2008 na račun povečanega deleža moških, starih 25–39 let, z dokončano najmanj poklicno šolo. Naraščajoči trend neobiskov zobozdravnika med letoma 2001 in 2012 opazujemo med moškimi, starimi 40–54 let, s srednjo šolo, in med ženskami, starimi 25–39 let, z najmanj višjo šolo. Nadaljuje se trend naraščanja obiskov enkrat letno, medtem ko se večkratni obiski zmanjšujejo.
Interpretacija bi zahtevala nadaljnjo analizo.
Za vzdrževanje zdravja zob je zelo pomembno najmanj enkrat letno preventivno obiskati zobozdravnika (7). Namen tega obiska je, da zobozdravnik pregleda zobovje, odkrije morebitne za nestrokovnjaka neprepoznavne okvare na zobeh ali dlesnih, profesionalno
0
varovanja lastnih zob in za seznanjenje z morebitnimi novostmi na področju vzdrževanja ustnega zdravja.
Ščetkanje zob je preprost in učinkovit način zmanjševanja stopnje zobnega plaka in gingivitisa (8). Izsledki raziskave kažejo, da se trend skrbi za lastno ustno higieno v smislu rednega ščetkanja zob v populaciji odraslih v Sloveniji izboljšuje, vendar si zobe redno, vsaj dvakrat dnevno, ščetka le 62,8 % odrasle populacije. Ob tem nimamo podatka, kolikšen delež si zobe tudi nitka, kar predstavlja nujni pogoj za ustrezno ustno higieno. Pogostost slabe skrbi za ustno higieno (manj kot enkrat dnevno) je bila leta 2012 značilno večja pri obeh spolih z dokončano srednjo šolo ali manj. Stanje se je leta 2012 najbolj poslabšalo med mlajšimi ženskami, starimi 25–34 let, med katerimi je delež tistih, ki si ščetka zobe manj kot enkrat dnevno, narastel z 0,6 % na 2,5 %. Večje je tveganje pri ljudeh, ki so jim izobraževalne aktivnosti težje dosegljive in nimajo zagotovljenih osnovnih socialno-ekonomskih pogojev za zdrav življenjski slog.
Priporoča se ščetkanje dvakrat dnevno (9). Iz sistematičnih pregledov literature izhajajo trdni znanstveni dokazi, da je v preprečevanju kariesa še posebej učinkovita uporaba zobne paste s fluoridi (10). Pomembno vlogo pri zmanjševanju kariesa igrajo tudi splošna prehranska priporočila, število vnesenih dnevnih obrokov hrane in uporaba nekariogenih sladil.
9.5 Zaključek
V EU pod okriljem SZO in Mednarodne zveze zobozdravnikov (FDI) poteka projekt razvoja kazalnikov evropskega globalnega ustnega zdravja (angl. European Global Oral Health Indicators Development Project, EGOHID) (11). Glavni cilj projekta je prizadevanje držav za izvajanje preventive ter posledično izboljšanje ustnega in s tem tudi splošnega zdravja. Dva specifična cilja sta še posebej poudarjena: zmanjšanje razlik v zobozdravstvenem varstvu v državah EU ter izboljšanje učinkovitosti zobozdravstvenega sistema in izboljšanje zobozdravstvene oskrbe glede na potrebe vseh skupin v populaciji. Temu trendu želi slediti tudi Slovenija; aktivne pri tem so nekatere strokovne ustanove in organizacije. Le z ustreznim sodelovanjem med stroko in odgovornimi partnerji na ravni države si lahko obetamo uspehe in dobre rezultate v prihodnje.
9.6 Viri
1. Marthaler TM, O'Mullane DM, Vrbič V. The prevalence of dental caries in Europe 1990 – 1995. Caries Res 1996; 30:
237–55.
2. Marthaler TM. Changes in dental caries 1953–2003. Caries Res 2004; 38: 173–81.
3. Petersen PE, Bourgeois D, Ogawa H, Estupinan-Day S, Ndiaye C. The global burden of oral diseases and risks to oral health. Bull World Health Org 2005; 83: 661–9.
4. Petersen PE, Kwan S. World Health Organisation global oral health strategies for oral health promotion and disease prevention in the twenty-first century. Präv Gesundheitsf 2009; 4(2): 100–4. Pridobljeno 10. 7. 2013 s spletne strani: http://www.springerlink.com/content/xqq310104l073751/fulltext.pdf
5. Skalerič U, Kovač-Kavčič M. Periodontal treatment needs in a population of Ljubljana, Yugoslavia. Community Dental Oral Epidemiol 1989; 17:304–6.
6. Skalerič U. Parodontalna medicina – stičišče med medicino in stomatologijo. Zdrav Vestn 2000; 69:23–7.
7. Greene JC. Dental Public Health. In: Detels R, Holland WW, McEwen J, Omenn GS. Oxford textbook of public health. Volume 3 The practice of public health. Third edition. New York, Oxford, Tokyo: Oxford University Press, 1997. Pp. 1159–70.
8. Sheiham A. Dental cleanliness and chronic periodontal disease. Br Dent J 1970; 129: 413–8.
9. Sheiham A. Prevention and control of periodontal disease. In: International conference on research in the biology of periodontal disease. Klavan B, Genco R, Löe H, Page R, Stern I, Thorpe J et al., editors. Chicago:
University of Illinois, 1977: 309–68.
10. Marinho V, Higgins J, Sheiham A, Logan S. Fluoride toothpastes for preventing dental caries in children and adolescents (Cochrane Review) The Cochrane Library, Issue 1, 2003.
11. European Commission. Health and Consumer Protection Directorate-General. EGOHID II. Last update on 06/05/2009. Pridobljeno 13. 7. 2013 s spletne strani: http://www.egohid.eu/
10
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA
Alenka Borovničar
10 ARTERIJSKA HIPERTENZIJA
Prevalenca arterijske hipertenzije se v opazovanem obdobju med letoma 2001 in 2012 povečuje s pomembnim trendom, predvsem na račun moških. Pojavnost je najvišja pri najstarejši starostni skupini, ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju;
prebivalci tega sloja jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku. Prav tako je to v vzhodnem geografskem območju Slovenije. Krvni tlak, ki je izmerjen pri zdravniku zaradi zdravstvenih težav, je pogosteje izmerjen pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe in najnižjem družbenem sloju; pri preventivnem zdravstvenem pregledu pa je krvni tlak izmerjen pogosteje pri ljudeh z najvišjo stopnjo izobrazbe in najvišjem družbenem sloju. Ugotovljena sta porast samomerjenja krvnega tlaka, in sicer znotraj enega meseca, in pomembno zmanjšanje neizvajanja samomerjenja krvnega tlaka.
10.1 Uvod
Arterijska hipertenzija (AH) sodi med poglavitne neodvisne dejavnike tveganja za nastanek, napredovanje ter za pojavljanje zapletov bolezni srca in žilja. Ob tem je treba vedeti, da učinkovanje AH kot dejavnika tveganja ni enako v vseh skupinah prebivalstva, pa tudi da sočasna prisotnost določenih bolezenskih stanj in/ali drugih dejavnikov tveganja pomembno spremeni profil ogroženosti posameznika z AH. Gre za enega izmed dejavnikov, ki povečujejo ogroženost posameznika, da bo utrpel katerega izmed zapletov napredovalih bolezni srca in žilja, in ga je treba predvsem na ravni posameznika 'klinično' obravnavati v sklopu celostnega, na več dejavnikov tveganja usmerjenega programa zmanjševanja ogroženosti (1).
10.2 Metode
V raziskavi smo zbirali podatke o s strani zdravnika ugotovljeni arterijski hipertenziji, zdravilih za znižanje krvnega tlaka, meritvah krvnega tlaka, mestu merjenja in o razlogih za meritev (vprašanja 15–17, 20–22 v prilogi 1). Vse spremenljivke smo opazovali glede na spol, starostne skupine, izobrazbo, samoocenjen družbeni sloj, geografsko območje in zdravstveno regijo.
10.3 Rezultati
Pogostost arterijske hipertenzije, navezujoč se na vprašanja iz anketnih vprašalnikov, smo opazovali pri celotni populaciji kot splošno pogostost pojava glede na spol, starostno skupino, stopnjo izobrazbe, pripadnost družbenemu sloju, geografsko območje, zdravstveno regijo (preglednica 10.1) in zaposlitveni status.
Preglednica 10.1: Prevalenca zvišanega krvnega tlaka glede na demografske, socialno-ekonomske in geografske značilnosti anketirancev, Slovenija, 2001–2012
Delež (%)
2001 2004 2008 2012 p trend
Skupaj 18,4 22,0 20,8 21,5 0,001
Spol
Moški 19,7 24,4 23,8 24,9 0,001 Ženski 17,1 19,7 17,6 18,1 0,760 Starostna skupina
25–39 5,9 7,1 6,1 7,1 0,144
40–54 21,4 25,1 22,9 21,8 0,747 55–64 39,0 45,9 43,7 44,0 0,030 Izobrazba
Osnovna šola ali manj 29,0 32,5 31,9 33,8 0,012 Poklicna šola 18,6 26,9 26,0 27,9 0,001 Srednja šola 14,6 16,4 17,3 20,8 0,001 Višja šola ali več 11,9 13,5 12,6 13,5 0,234 Samoocenjen družbeni sloj
Čisto spodnji in delavski 22,7 28,3 26,6 26,0 0,022 Srednji 15,8 19,7 17,0 18,5 0,042 Višji srednji in zgornji 13,7 13,8 14,9 16,3 0,104 Geografsko območje
Zahodna Slovenija 15,2 20,6 16,6 21,0 <0,001 Osrednja Slovenija 18,5 20,5 21,1 20,0 0,187 Vzhodna Slovenija 19,9 23,7 22,5 22,8 0,010 Zdravstvena regija
CE 19,5 24,0 23,5 21,5 0,315
NG 16,7 20,8 17,6 21,2 0,214
KP 12,9 20,1 17,0 23,3 0,001
KR 16,1 21,0 15,7 19,1 0,496
LJ 18,5 20,5 21,1 20,0 0,187
MB 19,2 20,9 21,9 22,6 0,026
MS 20,4 24,7 23,1 22,8 0,508
NM 21.8 30,9 22,3 27,1 0,335
RA 20,0 20,9 20,8 20,9 0,799
Vir: NIJZ
10.3.1 Prisotnost zvišanega krvnega tlaka, ki ga je ugotovil zdravnik
Prevalenca AH se je pri celotni obravnavani populaciji od leta 2001 do leta 2012 statistično pomembno povišala (povprečna vrednost 20,7 %). Prevalenca je višja pri moških kot pri ženskah; v letih anketiranja se pri moških stalno in statistično pomembno zvišuje (slika 10.1).
Vir: NIJZ