Vsaka vzgojiteljica, ki sem jo intervjuvala, je napisala ali izbrala neko zgodbo, ki jo bo uporabila pri svojem delu. Prvo, drugo in četrto gibalno zgodbo je napisala intervjuvana vzgojiteljica sama, tretja gibalna zgodba pa je slovenska ljudska pravljica. Zbrane gibalne zgodbe sem nato kvalitativno analizirala s področja medpredmetnega povezovanja, doseganja ciljev z vidika elementov plesa in razvijanja plesnosti pri otrocih v predšolskem obdobju.
Gibalne zgodbe so zapisane v prilogah 6, 7, 8 in 9.
Tabela 18: Gibalna zgodba intervjuvanke št. 1
SONČNO POMLADNO JUTRO Starost otrok: 1–2 leti Medpodročno povezovanje Narava (živali, naravna okolja).
Doseganje ciljev Otrok se uri v poslušanju in gibanju hkrati.
Otrok ustvarja lastni plesni izraz.
Otrok pridobiva samozavest.
Otrok se seznani z različnimi načini gibanja.
Otrok raziskuje svoje dojemanje sveta in ga neverbalno izraža (Schmidt, 2009).
Elementi plesa Prostor: smer (skakanje, lazenje, letanje naprej, nazaj), velikost giba (majhni poskoki, majhni koraki mišk).
Energija: kakovost (nežno skakanje, nežno kriljenje z rokami).
Čas: hitrost (lazenje počasi, drobencljanje hitro, hitro skakanje), tempo (hitro skakanje) (Geršak, 2015).
Razvijanje plesnosti Poskusi posnemanja gibanja iz okolice, predvsem gibanja odraslih, izkazovanje gibanja in spretnosti na pobudo
odraslih, spontano gibanje v usvajanju in spoznavanju okolice. Otrok pri tem kaže zadovoljstvo ob gibanju, ritmičnost in vzpostavljanje socialnega stika (Kroflič in Gobec, 1995).
Tabela 19: Gibalna zgodba intervjuvanke št. 2
KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK?
Starost otrok: 2–3 leta Medpodročno povezovanje Narava (gozdne živali, okolje).
Družba (medsebojno sodelovanje).
Doseganje ciljev Otrok razvija in raziskuje plesno-gibalno izražanje.
Otrok ustvarja lastni plesni izraz.
Otrok pridobiva samozavest.
Otrok nadgrajuje in interpretira določeno gibanje.
Otrok se uri v poslušanju in gibanju hkrati.
Otrok se seznani z različnimi načini gibanja.
Otrok raziskuje svoje dojemanje sveta in ga neverbalno izraža.
Otrok se uri v orientaciji v prostoru (Schmidt, 2009).
Elementi plesa Prostor: nivo (nabiranje lešnikov, skakanje v zrak, raztegovanje čim višje), pot (hoja v krogu), smer (hoja, tek, poskakovanje naprej).
Energija: napetost (razigrana hoja, veselo poskakovanje), teža (težki koraki), mirnost (počitek na tleh, opazovanje).
Čas: hitrost (hiter tek) (Geršak, 2015).
Razvijanje plesnosti Izkazovanje gibanja, spretnosti na pobudo odraslih, opazovanje gibanja odraslih in otrok, spontano gibanje v usvajanju in opazovanju okolice, poskusi posnemanja gibanja predvsem odrasle osebe. Otrok ob tem občuti zadovoljstvo, ritmičnost in vzpostavljanje socialne stika (Kroflič in Gobec, 1995).
Tabela 20: Gibalna zgodba intervjuvanke št. 3
SKOK ČEZ JAREK Starost otrok: 4–5 let
Medpodročno povezovanje Družba (medsebojno sodelovanje, skupinsko ustvarjanje).
Umetnost (glasba).
Doseganje ciljev Otrok razvija in raziskuje plesno-gibalno izražanje.
Otrok ustvarja lastni plesni izraz.
Otrok pridobiva samozavest.
Otrok nadgrajuje in interpretira določeno gibanje.
Otrok se seznani z različnimi načini gibanja.
Otrok se uri v poslušanju in gibanju hkrati.
Otrok se uči vrednotiti medsebojne gibalne in plesne razlike.
Otrok raziskuje svoje dojemanje sveta in ga neverbalno izraža (Schmidt, 2009).
Elementi plesa Prostor: velikost (ponazoritev velikega jarka, preskok jarka), nivo (stopanje na prste), oblika (okrogel jarek), smer (dirjanje, hoja, skok najprej).
Energija: kakovost (oponašanje galopiranja).
Čas: hitrost (dirjanje, galopiranje ob skladbi, počasna hoja starega konja), tempo (dirjanje, galopiranje ob skladbi, počasna hoja starega konja) (Geršak, 2015).
Razvijanje plesnosti Celovito gibanje, v skladu z ritmom glasbe, gibanje sledi melodiji, v gibanju otrok obvladuje prostor, prilagajanje gibanja drugim otrokom, oblikovanje svojega gibanja, prevzema gibalne motive odraslih in otrok, ob poljubni spodbudi ustvarja nove gibalne motive (Kroflič in Gobec, 1995).
Tabela 21: Gibalna zgodba intervjuvanke št. 4
ZMAJ NA OBISKU Starost otrok: 5–6 let Medpodročno povezovanje Narava (zmaj).
Družba (sodelovanje).
Matematika (orientacija v prostoru, štetje luž).
Doseganje ciljev Otrok razvija in raziskuje plesno-gibalno izražanje.
Otrok ustvarja lastni plesni izraz.
Otrok pridobiva samozavest.
Otrok se uri v poslušanju in gibanju hkrati.
Otrok raziskuje svoje dojemanje sveta in ga neverbalno izraža.
Otrok se uri v orientaciji v prostoru.
Otrok se seznani z različnimi načini gibanja.
Otrok se uči vrednotiti medsebojne gibalne in plesne razlike (Schmidt, 2009).
Elementi plesa Prostor: nivo (letanje visoko, nizko, visok skok), smer (raztegovanje kril), pot (hoja naravnost).
Energija: sila (mahanje s krili), mirnost (opazovanje zmaja, pasivno, počivanje).
Čas: hitrost (tek po prostoru, pospešujoči tek in letenje, hitro letenje), trajanje (dolgo letenje) (Geršak, 2015).
Razvijanje plesnosti Gibanje je razčlenjeno, otrok obvladuje več različnih gibov hkrati in zaporedno, ustvarja nove gibalne motive, se vživlja v spodbude in se izraža z lastnim načinom gibanja, povzema gibalne motive otrok in odraslih, natančno povzema gibanje in oblike v vsakdanjem življenju in v naravi (Kroflič in Gobec, 1995).
9 SKLEP IN UGOTOVITVE
V diplomskem delu sem se preko štirih izvedenih polstrukturiranih intervjujev z vzgojiteljicami iz vrtca Železniki posvetila gibalnim zgodbam, uporabi teh s predšolskimi otroki, načrtovanju ter načinu izvedbe posamezne intervjuvanke. Glavni namen pisanja diplomskega dela je bil ugotoviti, ali vzgojiteljice prepoznajo gibalne zgodbe kot dejavnost, s katero lahko spodbujajo otrokovo gibalno-plesno ustvarjanje. Da bi ugotovila, kako vzgojiteljice razumejo gibalne zgodbe in vse, kar je povezano z njimi, sem izvedla štiri polstrukturirane intervjuje z vzgojiteljicami. V empiričnem delu diplomskega dela sem zbrane odgovore kodirala in jih interpretirala, v priloge pa sem dodala prepisane intervjuje v parafrazirano obliko ter zbrane gibalne zgodbe, ki sem jih v empiričnem delu analizirala s področja medpodročnega povezovanja, doseganja ciljev z vidika elementov plesa in razvijanja plesnosti pri otrocih.
Preko raziskave sem ugotovila, da imajo intervjuvane vzgojiteljice zelo podoben pogled na gibalne zgodbe in njihovo izvedbo. Preko posameznega intervjuja sem zaznala, da se pri vseh štirih vzgojiteljicah razlikuje način izvedbe gibalnih zgodb. Nekatere se zanje odločijo spontano in si zgodbo izmislijo same, medtem ko druga gibalno zgodbo skrbno načrtuje in jo kasneje tudi dalj časa nadgrajuje. V prvem sklopu vprašanj me je najprej zanimalo, kaj vzgojiteljice razumejo pod besedno zvezo gibalne zgodbe ter zakaj jih uporabljajo s predšolskimi otroki.
Preko odgovorov sem zasledila, da se vzgojiteljice za uporabo gibalnih zgodb odločijo predvsem zaradi tega, ker menijo, da se otroci veliko lažje izražajo preko gibanja, ker zgodbo bolj zavzeto poslušajo in ji sledijo, če jo lahko ponazorijo z gibanjem in ker otrok preko gibalnih zgodb bolj intenzivno podoživlja temo, o kateri se trenutno pogovarjajo. Iz zgoraj naštetih argumentov za uporabo gibalnih zgodb v vrtcu je razvidno, da intervjuvane vzgojiteljice rade uporabljajo gibalne zgodbe s predšolskimi otroki.
Preko pisanja diplomskega dela sem si zastavila pet raziskovalnih vprašanj, na katera sem odgovorila v nadaljevanju.
RV 1: Ali vnašanje gibalnih zgodb spodbuja otrokovo gibalno-plesno ustvarjanje in plesnost ter kako se to odraža pri otrocih?
Preko raziskave sem ugotovila, da vse intervjuvane vzgojiteljice menijo, da imajo gibalne zgodbe veliko vlogo pri spodbujanju otrokove gibalne-plesne ustvarjalnosti. Ena izmed intervjuvank meni, da otroci preko gibanja pokažejo in izrazijo veliko več kot pa z besedami,
prav tako pa intervjuvanke navedejo, da je njihov cilj, da z gibalnimi zgodbami spodbujajo otrokovo ustvarjalnost. Preko zbranih odgovorov sem opazila tudi, da vzgojiteljice pri gibalnih zgodbah izpostavijo ogromno prednosti, kot so iskanje novih gibalnih elementov, spoznavanje lastnega telesa, uživanje v gibanju, sprostitev, spodbujanje sledenja zgodbi in pozornosti itd.
Vse pa tudi menijo, da je pri gibalnih zgodbah pomembna spodbuda, saj otroka še dodatno motivira, da lahko pokaže najrazličnejše gibalno-plesne elemente.
RV 2: Kakšne odzive otrok vzgojitelji opazijo med/po izvedbi gibalnih zgodb?
S pomočjo zgoraj zastavljenega raziskovalnega vprašanja sem želela ugotoviti, kako otroci sprejmejo ponujene gibalne zgodbe ter kako se nanje odzovejo med in po izvedbi. Preko izvedenega polstrukturiranega intervjuja sem ugotovila, da so gibalne zgodbe med otroki dobro sprejete. Ena izmed vzgojiteljic je izpostavila, da otrokom skuša približati gibalne zgodbe z zanimivo vsebino in dobro motivacijo. Vzgojitelji med izvedbo največkrat opazijo razigranost in ustvarjalnost, seveda pa tudi otroke, ki konstanto ponavljajo za drugimi. Po izvedbi pa opazijo, da otroci prevzamejo vloge, ki so nastopale v gibalni zgodbi in jih prenesejo v prosto igro ali igro vlog.
Odgovori na vprašanje, kaj opazijo med/po izvedbi gibalne zgodbe v skupini, so se glasili:
− »beseda šee«,
− »prevzemanje vloge, ki nastopa v zgodbi«,
− »vključevanje zgodbe v igro vlog«,
− »uporaba likov iz zgodbe v prosti igri v igralnici in na prostem«.
RV 3: Kakšno vlogo ima vzgojitelj pri načrtovanju in izvajanju gibalnih zgodb?
Preko intervjuja sem ugotovila, da se intervjuvane vzgojiteljice zavedajo, da imajo veliko vlogo pri načrtovanju in izvajanju gibalnih zgodb. Vzgojitelj mora ustrezno načrtovati gibalno zgodbo, otroke motivirati, pripraviti zgodbo, ki bo otrokom razumljiva in jih preko izvedbe tudi spodbujati. Vloga vzgojitelja pa se seveda razlikuje tudi glede na starost otrok, s katerimi izvaja gibalne zgodbe. Ena izmed intervjuvank izpostavi, da pri načrtovanju gibalne zgodbe vedno upošteva, da pripravi zgodbo, ki bo razumljiva vsem otrokom, pravi, da ne izbira preveč kompleksnih zgodb. Vzgojitelj je tisti, ki je zadolžen za to, da pripravi in nato vodi gibalno zgodbo, tako da lahko otroci gibalno in plesno ustvarjajo.
RV 4: Katere dejavnike upošteva vzgojitelj, ko načrtuje in izvaja gibalne zgodbe in ali se srečuje s kakšnimi težavami?
Preko četrtega raziskovalnega vprašanja sem želela ugotoviti, na kaj so vzgojitelji pozorni, ko načrtujejo in izvajajo gibalne zgodbe.
Dejavniki, ki jih vzgojiteljice naštejejo, ko načrtujejo in izvajajo gibalno zgodbo:
− starost otrok,
− sposobnosti otrok,
− gibalne zmožnosti,
− ujemanje s tematskim sklopom,
− cilj tematskega sklopa ter
− dolžina zgodbe.
Tri od štirih intervjuvank gibalno zgodbo napišejo same, saj menijo, da jo tako lahko najbolj prilagodijo trenutni situaciji in vsem upoštevanim dejavnikom. Ena izmed vzgojiteljic je izpostavila, da pred izvedbo gibalnih zgodb otroke ustrezno motivira, saj meni, da je ustrezna motivacija ključnega pomena za kasnejše ustvarjanje. Tri intervjuvanke so dejale, da se občasno tudi same vključijo v gibalno zgodbo. Ena izmed njih pa pravi: »Pri izvedbi gibalne zgodbe se držim načela, da zgodbo samo pripovedujem in nikoli ne kažem, ker kakor jaz začnem kazati, me otroci začnejo posnemati in ne izražajo tistega, kar takrat občutijo.« Ko sem intervjuvanim vzgojiteljicam zastavila vprašanje, če pri gibalnih zgodbah srečujejo s kakšnimi težavami, so si bile vse enotne. Pravijo, da jim gibalne zgodbe ne predstavljajo nobenih težav. Eden izmed razlogov, da z gibalnimi zgodbami nimajo težav, je bil, da jim je lažje, ker delajo konstantno v svoji skupini in tako dobro poznajo otroke, njihove zmožnosti in sposobnosti.
RV 5: S katerimi področji se povezujejo zbrane gibalne zgodbe, kakšne cilje dosegajo in kako razvijajo plesnost?
Zadnje raziskovalno vprašanje se je navezovalo na zbrane gibalne zgodbe intervjuvanih vzgojiteljic. Preko kvalitativne analize gibalnih zgodb sem ugotovila, da se gibalne zgodbe pogosto povezujejo s področjem družbe, saj otroci med seboj sodelujejo in skupinsko ustvarjajo, nato se povezujejo tudi s področjem umetnosti, ko sta v gibalno zgodbo vključena tudi glasba in plesno ustvarjanje, ter s področjem matematike, kot orientacija v prostoru ter štetje. Otrok preko gibalnih zgodb razvija in raziskuje plesno-gibalno izražanje, ustvarja lastni
plesni izraz, se seznani z različnimi načini gibanja itd. Preko gibalnih zgodb dosegamo cilje, povezane predvsem s področjem gibanja in umetnosti. Razvijanje plesnosti pa se razlikuje glede na starost otrok, pri mlajših otrocih so značilne osnovne značilnosti plesnosti, vendar se s starostjo nadgrajujejo in razvijajo svoje gibalno izražanje. Gibalne zgodbe tako vzgojitelji prilagodijo starosti otrok, vendar jih lahko nadgrajujejo in s tem razvijajo tudi plesnost.
Če bi želela to področje še bolje raziskati, bi bilo smiselno vključiti še več vzgojiteljic iz ostalih vrtcev ter neposreden pogled pri izvedbah gibalnih zgodb, saj bi se tako tudi sama prepričala, kako ustvarjalni so otroci pri iskanju gibalno-plesnih vzorcev.
Naj svoje diplomsko delo zaključim s povedjo, ki sem jo zasledila med literaturo. »Ob plesno-gibalnih dejavnostih se otroci zabavajo, igrajo in sproščajo. Ni boljšega, kot učiti se skozi igro.« (Geršak, 2006, str. 63)
10 VIRI IN LITERATURA
Geršak, V. (2006). Plesno-gibalna ustvarjalnost. V B. Borota, V. Geršak, H. Korošec in E.
Majaron (ur.), Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk (str. 53–93). Koper: Pedagoška fakulteta.
Geršak, V. (2015). Plesna umetnost v vrtcu: gibanje telesa v prostoru, času in z energijo. V V.
Vrbovšek (ur.), Umetnost v vrtcu (str. 37–42). Ljubljana: Supra.
Geršak, V. in Lenard, V. (2012). Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu. Revija za elementarno izobraževanje, 5(2/3), 91–106.
Kovač Valdes, J. (2011). Plesna žgečkalnica, priročnik ustvarjalnega giba in sodobnega plesa za otroke z osnovami plesnih tehnik. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Kroflič, B. (1984). Plesna vzgoja predšolskih otrok. Razčlenitev vzgojnega dela in gibalnih dejavnosti otrok. Ljubljana: Založba Univerzum.
Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Rupnik, V. in Rupnik, U. (2012). Plesna umetnost, delovni zvezek. Ljubljana: GZR, Center za poslovno usposabljanje.
Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe – zgodbe za plesno in gibno izražanje. Priročnik za Metodiko plesne vzgoje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/gibalne%20zgodbe.pdf
Videmšek, M. in Kovač, M. (2001). Gibanje. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce (str. 57–75). Maribor: Založba Obzorja.
Zagorc, M. (1992). Ples – ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zagorc, M., Vihtelič, A., Kralj, N. in Jeram, N. (2013). Ples v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
11 PRILOGE
PRILOGA 1: Vprašanja za intervju
1. Kaj razumete pod besedno zvezo gibalne zgodbe? Opišite.
1.1. Jih v vrtcu uporabljate? Zakaj jih uporabljate s predšolskimi otroki? Kako pogosto uporabljate jih uporabljate?
1.2. Kdaj se odločite za uporabo gibalnih zgodb? Jih povezujete z ostalimi področji po Kurikulumu za vrtce. S katerimi?
2. S kakšnim namenom uporabljate gibalne zgodbe – kakšen je cilj uporabe?
2.1. Kaj z njimi spodbujate pri otrocih?
2.2. Kolikšno vlogo pripisujete gibalnim zgodbam kot spodbudi za otrokovo gibalno-plesno ustvarjanje?
3. Katere kriterije upoštevate pri izbiri zgodbe za izvedbo? Kako jih načrtujete? Kako vodite otroke pri gibalnih zgodbah?
3.1. Ali otrokom pri izvajanju gibalnih zgodb ponudite kakšen material? Če da, kateri? Zakaj ga ne ponudite?
4. Ali gibalne zgodbe nadgrajujete? Kako, na kakšen način?
4.1. Ali menite, da je nadgrajevanje pomembno? Zakaj tako menite?
5. Kako otroci v vaši skupini sprejmejo gibalne zgodbe? Na kakšen način vsem otrokom skušate približati gibalne zgodbe?
5.1. Kaj opazite med/po izvedbi gibalne zgodbe v skupini?
5.2. Kako gibalne zgodbe v vaši skupini vplivajo na zadržane otroke?
6. Kakšna je po vašem mnenju vloga vzgojitelja pri izvedbi gibalnih zgodb? Ali otroke vodite z lastnimi gibi ali samo z zgodbo in sami ustvarjajo?
6.1. Ali menite, da se vloga vzgojitelja razlikuje glede na starost otrok? Zakaj tako menite?
7. Ali se srečujete s kakšnimi težavami, ko načrtujete gibalno zgodbo? Če da, s kakšnimi?