1. Kaj razumete pod besedno zvezo gibalne zgodbe? Opišite.
Pod besedno zvezo gibalne zgodbe razumem gibanje ob pripovedovanju, gibalno poustvarjanje vsebine, iskanje gibalnih rešitev za vsebino.
1.1. Jih v vrtcu uporabljate? Zakaj jih uporabljate s predšolskimi otroki? Kako pogosto jih uporabljate?
Ja, jih uporabljam. Uporabljam jih, ker vidim, da so pri otrocih zelo dobro sprejete, ker jim omogočajo gibanje in zgodbo raje poslušajo, če so v zgodbo tudi oni vključeni. Zgodbo veliko raje poslušajo, če se lahko zraven gibalno izražajo, kot pa samo sedijo. Po navadi eno zgodbo začnemo in to tudi kasneje izpopolnjujemo. Ko imam gibalno zgodbo vključeno v določeno temo, jo v določenem obdobju večkrat izvedemo. Lahko bi rekla, da jo uporabljam občasno, odvisno tudi od tematike, ki jo obravnavamo v skupini.
1.2. Kdaj se odločite za uporabo gibalnih zgodb? Jih povezujete z ostalimi področji po Kurikulumu za vrtce. S katerimi?
Za gibalno zgodbo se odločim glede na tematski sklop, konkretno v dnevu pa takrat, ko opazim, da otroci potrebujejo premor, da se skupaj zberemo in tudi na željo otrok, ko me prosijo.
Gibalne zgodbe povezujem z jezikom (sledenje zgodbi, razumevanje zgodbe) in z družbo (skupinsko dogovarjanje, sodelovanje).
2. S kakšnim namenom uporabljate gibalne zgodbe – kakšen je cilj uporabe?
Meni je glavni cilj, da otroci pokažejo, da zgodbo razumejo in da sami iščejo gibalne rešitve.
Raje vidim, da otroci sami najdejo gibalne rešitve, kot pa da jih jaz vodim.
2.1. Kaj z njimi spodbujate pri otrocih?
Pri otrocih spodbujam njihovo ustvarjalnost, da sami iščejo rešitve, da sami razmišljajo, če bi lahko še kakšne predmete vključili v gibanje ali pa svoje lastne inštrumente.
2.2. Kolikšno vlogo pripisujete gibalnim zgodbam kot spodbudi za otrokovo gibalno-plesno ustvarjanje?
Ja, sama pripisujem veliko vlogo gibalnim zgodbam. Meni osebno zgodbe zelo ležijo, zato jih tudi velikokrat uporabim pri vodenih dejavnostih. Ker meni to ustreza, mi je lažje spodbujati
otroke preko zgodbe k različnemu gibanju. Menim, da otroci to opazijo in tudi sama se velikokrat poslužujem tega.
3. Katere kriterije upoštevate pri izbiri zgodbe za izvedbo? Kako jih načrtujete? Kako vodite otroke pri gibalnih zgodbah?
Največji kriterij je ta, da sama opazim, da bomo lahko v zgodbo vključili različna gibanja, pestrost zgodbe. Sama moram zgodbo prepoznati kot zelo pestro za različna gibanja. Vedno upoštevam, da mi zgodba paše tudi v tematski sklop. Zgodbo najprej začnem tako, da ko jo sama prebiram, si najprej zapišem, kje bodo vključeni gibalni vložki. Vedno načrtujem tako, da pri gibanjih naredim samo osnutek, ker če bi vsa gibanja dodelala, potem otrokom ne ostane nič za ustvarjanje. Pri načrtovanju si vedno v opombe napišem možna gibanja, vendar je potem, ko ustvarjamo z otroki, še polno drugih možnosti. Pripravim tudi namige, s katerimi potem otroke spodbujam, da sami iščejo gibalne vzorce.
Gibalne zgodbe vedno izvajam v manjših skupinah. Ko jo prvič izvajamo, se tudi sama gibam zraven. Nekako jih zelo osnovno vodim, ravno zato, da imajo kasneje možnost sami nadgrajevati. Če kje vključim glasbo, jo tudi predhodno pripravim. Gibalno zgodbo pa pred gibanjem najprej samo preberemo, da jo otroci spoznajo. Prva izvedba je krajša kot potem vse nadaljnje. Zelo se poslužujem tudi tega, da otroke med gibanjem pohvalim, saj vem, da je to spodbuda za njih, da vidijo, da lahko predlagajo različne stvari.
3.1. Ali otrokom pri izvajanju gibalnih zgodb ponudite kakšen material? Če da, kateri? Zakaj ga ne ponudite?
Odvisno od same zgodbe. Če kje dobim idejo, da bi lahko uporabili različen material, to napišem v zgodbo, ampak kasneje pri izvedbi to otrokom ne ponudim direktno, npr.: »poglejte, lahko uporabite odejo«, ampak jim odprem kabinet, kjer so različni pripomočki in otroci se potem lahko sami odločijo, ali bodo pri gibanju uporabili kakšen material oziroma pripomoček.
Večinoma se ne poslužujem uporabe različnih materialov, ker mislim, da se zgodba v vsem tem tudi že omeji.
4. Ali gibalne zgodbe nadgrajujete? Kako, na kakšen način?
Ja, jih nadgrajujem. Npr. glasbe si ne pripravim že pri prvi izvedbi. Prva izvedba je tudi najbolj skromna, seveda pa so nadgradnje odvisne tudi od otrok. Upoštevam tudi predloge otrok. Prva izvedba je osnovna, v nadaljnje pa potem vključim glasbo, več gibalnih vzorcev itd.
4.1. Ali menite, da je nadgrajevanje pomembno? Zakaj tako menite?
Da, če je moj cilj, da otroke spodbujam, da oni iščejo gibalne rešitve in da so čim bolj ustvarjalni, potem ta cilj dosežem s tem, da jim pustim nove možnosti in dovolim, da tudi sami nadgrajujejo zgodbo in dodajo nove možnosti. Če otrokom pustim iskanje novih rešitev, se potem tega navadijo in v bistvo to je moj cilj.
5. Kako otroci v vaši skupini sprejmejo gibalne zgodbe? Na kakšen način vsem otrokom skušate približati gibalne zgodbe?
Zelo imajo radi gibalne zgodbe, ker se zelo radi gibajo. Sploh imajo radi kakšne vložke, kjer se lahko razigrajo, nekateri otroci imajo zelo radi plesne vložke. Poskušam izbrati zgodbe, ki vključujejo različna gibanja, od hitrih do počasnih, bolj energičnih do mirnih.
5.1. Kaj opazite med/po izvedbi gibalne zgodbe v skupini?
Med zgodbo se po navadi zelo razigrajo. Med zgodbo jim moram kdaj tudi umiriti, z njihovo energijo in ustvarjalnostjo se znajo zelo razživeti, pomembno mi je, da pri tem ostanemo na neki rdeči niti oziroma pri zgodbi. Po izvedbi pa največkrat opazim, da med prosto igro v igralnici ali pa na prostem uporabljajo like, ki so bili tudi v gibalni zgodbi.
5.2. Kako gibalne zgodbe v vaši skupini vplivajo na zadržane otroke?
Zadržani otroci na začetku samo opazujejo druge. Velikokrat pazim, kakšne skupine naredim, saj gibalne zgodbe izvajam v manjših skupinah. Skupina vključuje otroke, ki se radi izpostavljajo, do tistih, ki so bolj zadržani. Zelo se trudim, da otroke, ki so bolj zadržani, na začetku pustim, da samo opazujejo, saj nekateri to potrebujejo. Taki otroci tudi raje sodelujejo v manjših skupinah. Pri tem pazim, da ne pohvalim ali spodbudim samo tistih otrok, ki jim to leži, ampak pohvalim in spodbudim tudi tiste, ki jim je to težje. Pri zadržanih otrocih so pomembni že majhni koraki.
6. Kakšna je po vašem mnenju vloga vzgojitelja pri izvedbi gibalnih zgodb? Ali otroke vodite z lastnimi gibi ali samo z zgodbo in sami ustvarjajo?
Vloga je, da pazi, da zgodba lepo teče in da otroke spodbuja k čim bolj pestremu upodabljanju besedila. Ko delam gibalne zgodbe z mlajšimi otroki, opazim, da jim je lažje, če z njimi ustvarjam, kot pa če samo pripovedujem zgodbo in čakam, da se bodo začeli otroci gibati.
Sploh, ko z določenimi otroki prvič izvedem gibalno zgodbo, mi je pomembno, da otroci spoznajo, kaj to sploh je gibalna zgodba in usvojijo, kaj koncept gibalne zgodbe je. Če gibalno
zgodbo z otroki že večkrat izvedemo, otroci tudi sami vedo, kaj sledi in potem je tudi mojega gibanja vedno manj.
6.1. Ali menite, da se vloga vzgojitelja razlikuje glede na starost otrok? Zakaj tako menite?
Zelo se razlikuje. Sploh pri najmlajših (1–2 leti) otrocih moraš sodelovati zraven, saj otroci za teboj ves čas ponavljajo in še ne poslušajo tako intenzivno. Pri starejših, ki imajo že več izkušenj, pa lahko samo pripovedujem zgodbo.
7. Ali se srečujete s kakšnimi težavami, ko načrtujete gibalno zgodbo? Če da, s kakšnimi?
Sama gibalnih zgodb ne pišem, ampak zgodbo, ki me pritegne in v kateri opazim dovolj različnega gibanja, uporabim kot gibalno zgodbo. Zgodbe, ki nima dovolj gibalnih elementov oziroma je dovolj statična, ne uporabim. V zgodbi moram videti dovolj gibalnih rešitev, da imajo otroci potem možnost ustvarjati. S težavami se ne srečujem, predvsem to načrtovanje vidim kot neki izziv.