1. Kaj razumete pod besedno zvezo gibalne zgodbe? Opišite.
Pod besedno zvezo gibalne zgodbe si jaz predstavljam, da sama pripovedujem neko zgodbo, otroci pa se po njej gibljejo.
1.1. Jih v vrtcu uporabljate? Zakaj jih uporabljate s predšolskimi otroki? Kako pogosto jih uporabljate?
V vrtcu jih uporabljam, jih pa uporabljam zato, ker mi je všeč, ker lahko vanjo vključim osnovne oblike gibanja. Trenutno gibalne zgodbe ne uporabljam pogosto, saj imam skupino otrok, starih od enega do dve leti.
1.2. Kdaj se odločite za uporabo gibalnih zgodb? Jih povezujete z ostalimi področji po Kurikulumu za vrtce. S katerimi?
Trenutno v skupino uvajam še zadnjega otroka, in ko bi bil tudi ta uveden, bi se za uporabo odločila predvsem spontano. Ko bi opazila, da bi otroci potrebovali nekaj novega, drugačnega.
Gibalne zgodbe bi uporabila tudi na terasi, zdaj ko bo kmalu pomlad, in jih povezala s temo pomlad in živalmi ter njihovimi gibanji. Gibalne zgodbe povezujem z naravo, gibanjem in družbo.
2. S kakšnim namenom uporabljate gibalne zgodbe – kakšen je cilj uporabe?
Da bi se otroci zavedali svojega telesa, da se seznanijo z naravnimi oblikami gibanja. Da otroci znajo prav sonožno skakati. Pri moji starosti 1 do 2 leti mi je predvsem pomembno, da jih preko gibalne zgodbe seznanim in naučim pravilno izvajati osnovne oblike gibanja.
2.1. Kaj z njimi spodbujate pri otrocih?
Z gibalnimi zgodbami spodbujam sledenje in pozornost. Menim, da je to za mojo starost dovolj.
2.2. Kolikšno vlogo pripisujete gibalnim zgodbam kot spodbudi za otrokovo gibalno-plesno ustvarjanje?
Pripisujem veliko vlogo, sploh za starejše otroke. Že pri moji starosti sem vesela, ko otroci skakanje zajčka ponazorijo s svojim gibanjem.
3. Katere kriterije upoštevate pri izbiri zgodbe za izvedbo? Kako jih načrtujete? Kako vodite otroke pri gibalnih zgodbah?
Najprej upoštevam starost otrok in njihove gibalne zmožnosti. Pri načrtovanju se najprej osredotočim na to, kakšne vrste gibanja bi vključila v zgodbo. Glede na mojo starost izberem najprej določene osnovne oblike gibanja in jih povežem z določenimi živalmi (npr. plazimo kot kača, lazimo kot polžek). Potem pa sama napišem zgodbico, saj se mi zdi, da jo lahko najbolj prilagodim moji starosti in gibalnim zmožnostim otrok. Otroke pri zgodbi skušam čim manj voditi, da pa so otroci že bolje seznanjeni z določenim gibanjem, vsa gibanja v zgodbi najprej skupaj izvedemo. Nato otrokom najprej samo preberem zgodbo, šele potem pa skupaj vključimo poslušanje in gibanje. Pri starosti ena do dve leti grem zares počasi in po postopkih. Gibalne zgodbe izvajam s celo skupino ali pa s polovico, vse je odvisno od tega, koliko otrok je tisti dan v vrtcu. Če izvajam s celo skupino, mi pomočnica pomaga tako, da natančno opazuje gibanje otrok.
3.2. Ali otrokom pri izvajanju gibalnih zgodb ponudite kakšen material? Če da, kateri? Zakaj ga ne ponudite?
Otrokom zelo redko ponudim kakšnem material, saj menim, da potem ovira njihovo ustvarjalnost. Zdaj pri starosti od enega do dve leti nikoli ne ponudim materiala, saj želim, da otroci sledijo zgodbi in se po njej gibljejo, če pa bi jim ponudila še material, bi potem imeli preveč dela z njim.
4. Ali gibalne zgodbe nadgrajujete? Kako, na kakšen način?
Ja, seveda, gibalne zgodbe nadgrajujem. Nadgrajujem jih tako, da zgodbo podaljšam, ker jih večinoma pišem sama. Potem dodajam gibanja, vedno težja in bolj zahtevna.
4.1. Ali menite, da je nadgrajevanje pomembno? Zakaj tako menite?
Ja, nadgrajevanje je zame zelo pomembno, zato ker otroci potrebujejo vedno nekaj novega, kot pa če določeno stvar ves čas ponavljaš, potem se lahko hitreje naveličajo. Če pa nekaj nagrajuješ in dopolnjuješ, pa s tem večaš tudi motiviranost pri otrocih.
5. Kako otroci v vaši skupini sprejmejo gibalne zgodbe? Na kakšen način vsem otrokom skušate približati gibalne zgodbe?
Zelo dobro, saj se radi gibljejo in plešejo. Sploh ko otrokom omenim, da gremo v telovadnico, so takoj navdušeni, zato gibalne zgodbe izvedem tudi v telovadnici. Vsem otrokom skušam
približati gibalne zgodbe na ta način, da ima zgodbo temo, ki jim je blizu, npr. trenutno so to živali, in potem še bolj z navdušenjem in pričakovanjem, kaj se bo zgodilo, poslušajo zgodbo in se gibljejo.
5.1. Kaj opazite med/po izvedbi gibalne zgodbe v skupini?
Ko nekaj izvedeš prvič, moraš otroke bolj voditi in usmerjati, otroci morajo razumeti, kaj sama hočem od njih. Pri prvi izvedbi otrokom zastavljam več podvprašanj za določeno gibanje in tudi izvedba je daljša, ko pa jo že večkrat ponovimo, pa otroci tudi vedo, kaj sledi. Med izvedbo največkrat opazim otroško razigranost in veselje. Ko je otrokom nekaj zelo všeč, sem po izvedbi deležna besede »šeee«.
5.2. Kako gibalne zgodbe v vaši skupini vplivajo na zadržane otroke?
V moji skupini tudi tisti otroci, ki so zadržani, pri gibanju in plesu niso. Če pa bi imela zadržane otroke, pa bi jih spodbujala in vključevala tista gibanja, ki so jim všeč. Pazila bi tudi glede na izbiro prostora, že telovadnica in terasa vplivata drugače na otroke kot igralnica.
6. Kakšna je po vašem mnenju vloga vzgojitelja pri izvedbi gibalnih zgodb? Ali otroke vodite z lastnimi gibi ali samo z zgodbo in sami ustvarjajo?
Moja vloga je po mojem mnenju velika. Otroke poleg pripovedovanja zgodbe ves čas tudi spodbujam in jim tudi pokažem gibanje.
6.1. Ali menite, da se vloga vzgojitelja razlikuje glede na starost otrok? Zakaj tako menite?
Ja, se razlikuje. Starejšim otrokom lahko bolj prepustiš ustvarjanje. Mlajše otroke moraš veliko bolj voditi, tudi pri npr. dnevni rutini.
7. Ali se srečujete s kakšnimi težavami, ko načrtujete gibalno zgodbo? Če da, s kakšnimi?
Ne, načrtovanje gibalnih zgodb mi ne povzroča nobenih težav, če vem, katera gibanja hočem vključiti v zgodbo in kakšna bo tema. Vedno pri pisanju gibalne zgodbe pa želim, da ima neki začetek in konec, da ima zgodba smisel oziroma neko rdečo nit.