1. Kaj razumete pod besedno zvezo gibalne zgodbe? Opišite.
Pod besedno zvezo gibalne zgodbe razumem, da otrok preko gibanja ponazarja določeno zgodbo. Pri tem pa mora zgodba imeti neki pomen, bistvo, da ima začetek in konec.
1.1. Jih v vrtcu uporabljate? Zakaj jih uporabljate s predšolskimi otroki? Kako pogosto jih uporabljate?
V vrtcu jih uporabljam, največkrat v telovadnici, zgodbe pa povezujem glede na tematiko, ki jo tisti čas obravnavam. Zgodbe si največkrat sama izmislim. Za uporabo gibalnih zgodb se odločim zato, da otrok še bolj podoživlja temo, o kateri se trenutno pogovarjamo, pri tem pa je še aktiven. Na štirinajst dni v telovadnici izpeljem kakšno krajšo gibalno zgodbo, te zgodbe so večino spontane in si jih izmišljujem sama. Na mesec ali pa dva pa izvedem kakšno daljšo in bolj poglobljeno zgodbo.
1.2. Kdaj se odločite za uporabo gibalnih zgodb? Jih povezujete z ostalimi področji po Kurikulumu za vrtce. S katerimi?
Velikokrat pa gibalno zgodbo uporabim za ogrevanje, namesto ogrevalnih vaj v telovadnici. Za uporabo gibalne zgodbe se odločim ravno zaradi tega, da so otroci aktivni, ob tem pa urijo poslušanje in tudi koncentracijo. Večinoma se za uporabo gibalnih zgodb odločim, ko imamo na voljo telovadnico. Nekatere gibalne zgodbe se povezujejo z ostalimi področji, kot so narava, družba, gibanje.
2. S kakšnim namenom uporabljate gibalne zgodbe – kakšen je cilj uporabe?
Cilj uporabe gibalnih zgodb je, da otrok še bolj uživa v gibanju in ustvarjanju, da se sprosti, da izvaja različne gibe in osnovne oblike gibanje. Meni je cilj uporabe tudi, da se preko celotne zgodbe razgiba in ogreje tudi otrokovo telo.
2.1. Kaj z njimi spodbujate pri otrocih?
Pri otrocih z njimi spodbujam, da spoznava svoje telo, da ga odkriva, spozna, kaj vse lahko s svojim telesom izvaja, se spoznava z različnimi gibi. Ob poslušanju zgodbe pa uri poslušanje in koncentracijo ter sodelovanje, timsko delo.
2.2. Kolikšno vlogo pripisujete gibalnim zgodbam kot spodbudi za otrokovo gibalno-plesno ustvarjanje?
Gibalnim zgodbam pripisujem veliko vlogo kot neki spodbudi za gibanje, saj jih ob pripovedovanju zgodbe vodiš do različnega gibanja, pri tem pa imajo otroci možnost, da veliko ustvarjajo in raziskujejo svoje telo.
3. Katere kriterije upoštevate pri izbiri zgodbe za izvedbo? Kako jih načrtujete? Kako vodite otroke pri gibalnih zgodbah?
Gibalne zgodbe si v večini primerov izmislim sama, pri tem upoštevam starost otrok in njihove sposobnosti. Ker svojo skupino že dobro poznam, vem, kaj bo otrokom predstavljalo izziv in jim bo zabavno. Pri tem, ko si izmišljam svojo zgodbo, vedno upoštevam tudi temo, o kateri se trenutno pogovarjamo, saj mi je pomembno, da se vse skupaj povezuje. Ko zgodbo načrtujem, pazim tudi, kakšna je njena dolžina, ali vsebuje dovolj gibalnih elementov. Ko izvajam gibalno zgodbo, ob pripovedovanju kažem gibalne elemente, vendar pa skušam otrokom tudi prepustiti ustvarjalni proces, tako da jim ponudim dovolj časa. Pri tej starosti 2–3 leta otroci še veliko ponavljajo za menoj, ampak ko neko gibalno zgodbo večkrat ponovim, opazim, da se otroci spomnijo že kakšne svoje gibe.
3.1. Ali otrokom pri izvajanju gibalnih zgodb ponudite kakšen material? Če da, kateri? Zakaj ga ne ponudite?
Ker gibalne zgodbe največkrat izvajam v telovadnici, otrokom ponudim kakšne rekvizite, ki so na voljo v telovadnici, to so razni obroči, blazine. Včasih pa gibalno zgodbo povežem tudi s poligonom ali raznimi ovirami. Pri mlajši starosti jim s pripomočki ponazorim določeno stvar, npr. z obroči ponazorim gnezdo, lužo.
4. Ali gibalne zgodbe nadgrajujete? Kako, na kakšen način?
Po navadi jih ne nadgrajujem. Sama opazim, kaj je otrokom povzročalo težave pri prejšnji gibalni zgodbi in potem to vključim v novo gibalno zgodbo. Isti način gibanja potem uporabim v drugi zgodbi.
4.1. Ali menite, da je nadgrajevanje pomembno? Zakaj tako menite?
Drugače menim, da je pomembno, ja. Lahko je to moja slaba lastnost, da ne nadgrajujem točno določene zgodbe.
5. Kako otroci v vaši skupini sprejmejo gibalne zgodbe? Na kakšen način vsem otrokom skušate približati gibalne zgodbe?
Gibalne zgodbe so otrokom v moji skupini zelo všeč. V gibalne zgodbe se zelo vživijo. Tako, da jih pozitivno sprejemajo. Vsem otrokom želim gibalne zgodbe približati predvsem s svojim pripovedovanjem, da je doživeto, in tudi s tem, da so zgodbe zanimive, napete, pestre.
5.1. Kaj opazite med/po izvedbi gibalne zgodbe v skupini?
Največkrat opazim, da prevzamejo kakšne vloge, ki so nastopale v gibalni zgodbi. Velikokrat v igralnici ponudim lutke in opazim, da preko igre vlog vključujejo zgodbo, ki smo jo izvajali v telovadnici.
5.2. Kako gibalne zgodbe v vaši skupini vplivajo na zadržane otroke?
Imam enega otroka v skupini, ki potrebuje malo več, da se vključi k sodelovanju in malo več spodbud kot ostali otroci, drugače pa potem tudi on sodeluje in se giblje.
6. Kakšna je po vašem mnenju vloga vzgojitelja pri izvedbi gibalnih zgodb? Ali otroke vodite z lastnimi gibi ali samo z zgodbo in sami ustvarjajo?
Vloga vzgojitelja je po mojem mnenju velika. Pomembno se mi zdi, kako si zastaviš gibalno zgodbo, že načrtovanje je pomembno. Pri starosti 2–3 let otroke vodim tudi tako, da sama sodelujem pri gibanju, velikokrat otroci ponovijo za menoj, zdi se mi pa, da jih s svojim gibanjem spodbujam h gibanju in tudi kasneje k ustvarjanju svojih gibalnih vzorcev. Menim pa, da je pri tej starosti vseeno prisotnega še veliko posnemanja.
6.1. Ali menite, da se vloga vzgojitelja razlikuje glede na starost otrok? Zakaj tako menite?
Ja, seveda se razlikuje. Mlajši otroci potrebujejo več spodbud kot starejši, tudi zgodbe se razlikujejo glede na starost otrok, način gibanja, ustvarjanja, časovno.
7. Ali se srečujete s kakšnimi težavami, ko načrtujete gibalno zgodbo? Če da, s kakšnimi?
Po navadi ni težav, ker delaš konstantno v svoji skupini in dobro poznaš svoje otroke in njihove zmožnosti ter sposobnosti.