S pomočjo odgovorov v obeh polstrukturiranih intervjujih in mojih opazovanj sem si odgovorila na svoja raziskovalna vprašanja.
7. 1. 1 IGRA V VRTCU SUNRISE INTERNATIONAL PRESCHOOL
Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kako vzgojiteljici opredelita igro, kako je za njiju videti igra in kako jo lahko spodbujamo.
Tabela 3: Opredelitev igre
Vzgojiteljica 1 Vzgojiteljica 2
Zabava x x
Karkoli x
Gibanje x
Spontana x
Načrtovana x
Vključuje domišljijo x
Vzgojiteljica 1 je na vprašanje: »Kako je za vas videti igra?« odgovorila, da je igra karkoli. »Igra zgleda kot zabava. Zame igra pomeni veliko gibanja, glasbe … Igra je lahko toliko različnih stvari, samo odpreti moramo oči. Včasih se nam zdi, da nič okoli nas ni primerno za igro. Ko pa pogledamo z drugega zornega kota, opazimo, da je vse okoli nas primerno za novo igro. V to verjamem. V kateremkoli trenutku imamo dovolj idej, če le odpremo oči. Potem vidimo, da je tudi palica, ki leži na tleh, uporabna za čudovito igro. Ne zgleda pa kot sedenje in pasivno učenje po programu in pričakovanjih, s kaznimi in kritiziranjem.«
Potem sem vprašala tudi, kako spodbuja igro. Povedala je, da se ji zdi že »naša prisotnost velika spodbuda. Da vedo, da smo jim na voljo, če nas bodo potrebovali.
Posebej pri mlajših je pomembno tudi ljubkovanje/crkljanje (cuddling). Karkoli kar jim pokaže, da si prisoten z njimi. Ko se spustimo na njihov nivo, pritegnemo njihovo pozornost in jih motiviramo. Ko vstopimo v njihov domišljijski svet in sodelujemo v igrah po njihovih pravilih.«
Za vzgojiteljico 2 v starejši skupini pa ima igra veliko različnih oblik. Lahko je nekaj spontanega in izhaja iz otroka (ko dva otroka začneta interakcijo na igrišču), lahko pa je tudi načrtovana s strani odraslega ali starejšega otroka, ki predlaga, kako uporabiti igračo ali kako sodelovati (interact), se igrati z drugimi ali pa vodi igro ali vajo. »Zame je igra vse, kar vključuje otrokovo domišljijo, ustvarjalno miselnost ali veščine kritičnega mišljenja. Igra je lahko hkrati zabavna in zahtevna ter lahko vključuje aktivno učenje in/ali pasivno pridobivanje znanja. Ne glede na obliko, igra naj bo ZABAVNA!«
Dodatno sem jo še vprašala, katera vrsta igre je najbolj uporabljena v njeni (3–6) skupini. »V skupini Hummingbird skušamo otrokom zagotoviti dovolj možnosti za vse vrste iger. Naše dejavnosti so načrtovane tako, da so otroci vsak dan izpostavljeni fizični igri; zunaj na igrišču, pa tudi med aktivnostmi joge in telesne vadbe. Ponujamo jim različne kocke in druge konstrukcijske materiale med prosto igro v zaprtih prostorih in na igrišču. Učitelji pa pogosto vodijo bolj strukturirane igre s pravili med poukom kognicije ali med aktivnostmi v majhnih skupinah. Fantazijsko/domišljijsko igro in igro vlog spodbujamo tako, da otrokom zagotovimo kostume ali igrače (komplet za zdravnika, blagajno in trgovino, meče in ogrinjala, kuhinje itd.), s katerimi lahko
“odigrajo” nekatere vloge. Otroci v skupini Hummingbirds so stari od 3 do 6 let, zato je velika razlika v načinu oziroma stopnji igranja otrok. Mnogim otrokom angleščina ni prvi jezik, zato se zaradi pomanjkanja skupnega jezika nekoliko počasneje pomikajo po fazah igre. Obstaja kar nekaj otrok, ki so še vedno v “vzporedni” igralni fazi, vendar mislim, da je večina v “skupni”/asociativni (associate) fazi. Številni starejši otroci so začeli raziskovati tudi “sodelovalno” igro in uživajo v igranju in interakciji z drugimi«, je povedala, ko sva se pogovarjali o stopnji vključevanja otrok v igro. Razlike so tudi pri spodbujanju otrok. Otroke brez razvojnih težav oziroma posebnih potreb spodbujajo tako, da jim »priskrbimo barvite, spodbudne in navdihujoče igrače oziroma materiale za igranje. Če med igro naletijo na težave s prijatelji, jim pomagamo s smernicami.
Pripravimo predloge za zabavne igre, ki jih lahko igrajo samostojno ali s prijatelji.
Konec koncev je odgovornost vzgojiteljev, da najdejo ravnovesje med vodenjem otrok v njihovi igri in med prepuščanjem prostora za odločanje in interakcijo z drugimi pod lastnimi pogoji.« Medtem pa otroci s posebnimi potrebami od učiteljev pogosto potrebujejo več navodil, usmerjanja med igro in pomoč pri razumevanju pravil ali družbenih interakcijah. Včasih je igra za takšne otroke lahko moteča/težka (frustrating), če ne razumejo popolnoma, kaj se dogaja okoli njih. To lahko povzroči, da se fizično
ali čustveno “nepravilno” odzovejo na vrstnike (to act out), zato jim je večji izziv spadati in se prilagajati drugim (to fit in).
Otroci se zaradi omejitev pri razumevanju zatečejo k obrambnim mehanizmom. Ko so prestrašeni, imajo občutek tesnobe ali pa se soočajo s stvarmi, ki so za njih pretežke in nerazumljive, se lahko odzovejo z jokom, kričanjem, metanjem stvari ... Tako se zaščitijo pred svojimi strahovi. To je navzven videti kot neprimerno vedenje, ki še dodatno zavira njihov razvoj (Stroh, Robinson in Proctor, 2014).
Torej, obe vzgojiteljici opredelita igro kot nekaj načrtovanega ali spontanega, predvsem pa zabavnega. Po njunem mnenju je igra vse okoli nas, zato nam je na voljo vedno in povsod, le prepustiti se ji moramo.
7. 1. 2 O POMENU IGRE ZA PREDŠOLSKE OTROKE V VRTCU SUNRISE INTERNATIONAL PRESCHOOL
Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, zakaj se jima zdi igra pomembna za otroke. Vzgojiteljici sem zato vprašala, kakšno je njuno mnenje o pomenu igre za predšolske otroke.
Vzgojiteljica 1 je pomen igre opisala zelo splošno in poudarila, »da je igra pomembna za vse na tem svetu. Ker jemljemo življenje preveč resno, medtem ko bi ga lahko jemali bolj kot igro. Z igro lahko naučimo vse, dosežemo vse in je zato najpomembnejša stvar.
Z igro otroke naučimo tako vrednote, kot tudi spretnosti na vseh področjih.« Druga vzgojiteljica pa je podajala bolj konkretne stvari, ki jih igra omogoči otroku. »Mislim, da
je igra dober način, da otroci izkusijo in ''eksperimentirajo'' z resničnim življenjem. Ko se igrajo, imajo možnost preizkušati različne socialne vloge, svoje ideje, se naučiti, kako sodelovati z drugimi na varen in sproščen način (safe enviroment). Mislim, da je igra tudi odličen način, da se otroci naučijo dragocenih spretnosti za življenje. Na primer: ko se igrajo trgovino, se naučijo, kako prositi za nekaj, kar potrebujejo, razumeti, da se da denar zamenjati za dobrine in kako slediti socialnim normam.« “Igra otroku predstavlja okolje, v katerem lahko tudi vadi in izpopolnjuje spretnosti, ki jih bo kasneje kot odrasli potreboval.” (Nemec 2017, str. 178)
Vzgojiteljica dodaja še, da se skozi igro nezavedno razvijajo njihova fina in groba motorika, socialne kompetence, domišljija in jezikovne sposobnosti.
Obe vzgojiteljici sta se strinjali, da je igra najpomembnejša stvar v otrokovem vsakdanu. Zdi se jima, da z igro dobijo vsa znanja, ki jih potrebujejo na njihovi stopnji razvoja.
7. 1. 3 POMEN PROSTE IGRE V VRTCU SUNRISE INTERNATIONAL PRESCHOOL Pri tretjem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kakšen ima v tem vrtcu pomen prav prosta igra in zakaj je tako pomembna.
Tabela 5: Pomembnost proste igre za otroke
Vzgojiteljica 1 Vzgojiteljica 2
Odgovor prve vzgojiteljice je osredotočen na pomen odmikanja nas, odraslih oseb in puščanje proste poti otrokom. Najprej je poudarila, da prosta igra ni enaka kaosu.
»Kaos je posledica prisotne odrasle osebe, ki se ne more sprostiti in prepustiti toku – in ne otrok. In potem se otroci izgubijo. Izgubijo se brez osebe, s katero bi se lahko
pogovarjali, igrali, zabavali. Hkrati pa se kot odrasel moraš, ko vidiš, da nisi več potreben v igri in da igra teče brez tebe, znati umakniti in zgolj opazovati. Vzgojitelj mora imeti občutek za ravnovesje in za odločitev, kdaj. Kdaj vstopiti v igro, kdaj se umakniti, kdaj posredovati … Opažam, da se preveč in prepogosto vmešavamo v igro.
Če se odrasli vedno vmešamo v konflikte, igro, nimamo nikoli priložnosti opaziti, kako samostojni so lahko in oni nimajo priložnosti razvijati teh sposobnosti. S tem pa ne mislim, da odrasli ne smejo opazovati, biti zraven in biti pozorni … Ne sme iti predaleč, ne smejo dobiti napačne predstave o tem, da so za vse sami in da morajo vse v življenju rešiti sami.«
Druga vzgojiteljica pa je odgovorila kratko in jedrnato z odgovorom, ki bi ga lahko našli tudi v literaturi. »Prosta igra je še posebej pomembna, saj daje otrokom priložnost, da uporabijo svojo domišljijo in/ali samostojno komunicirajo z drugimi. To jim pomaga graditi samozavest, se učiti družbenih pravil in razvijati svoje edinstvene interese in osebnost.« To se tudi meni zdi ključnega pomena pri prosti igri. Da imajo otroci priložnost spoznavati sebe in svoje interese. Bolj kot med dejavnostmi imajo priložnost navezovati stike z otroki, ki se zanimajo za podobne stvari kot oni sami. S tem, ko spoznavajo same sebe, pa nezavedno postajajo tudi bolj samozavestni.
Cilj se še posebej med prosto igro velikokrat spremeni in tudi če nečesa ne naredi tako, kot si je zamislil, je igra še vedno uspešna, dragocena in polna izkušenj, ki se organizirajo v splošno razumevanje za nadaljnjo igro, učenje in življenje (Stroh, Robinson, Proctor, 2014).
Vzgojiteljici poudarjata otrokovo samostojnost med prosto igro. Obema se zdi, da s tako igro otroci pridobivajo samozavest in neprecenljive izkušnje za kasnejše življenje.
Še vedno pa je pomembna prisotnost odrasle osebe, ki pa ima pri tej igri večinoma vlogo opazovalca.
7. 1. 4 POMEN IGRE NA PROSTEM V VRTCU SUNRISE INTERNATIONAL PRESCHOOL Pri zadnjem, četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kakšen ima v tem vrtcu pomen igra na prostem, zakaj se jima zdi tako pomembna in kako pogosto jo vključujejo v njihov vsakdan.
Tabela 6: Igra na prostem
V Sunrise International Preschool in na Danskem nasploh sem opazila, da je igra na prostem zelo pogosta. To se mi zdi zelo dobro in se tudi sama strinjam z vsem, kar sta povedali vzgojiteljici v svojih odgovorih. Poleti žal nisem bila prisotna pri njih, zato ne morem potrditi, kar je povedala prva vzgojiteljica, a verjamem, da res vse, kar je možno, počnejo zunaj.
»Poleti smo večino časa zunaj. Veliko je priložnosti za igro z vodo, s peskom … Pozimi je manj priložnosti, ampak to nas ne ustavi. Vsak dan smo vsaj od 12.00 do 14.00 zunaj na igrišču. Seveda, če se zgodi, da so vsi mokri, brez dodatnih oblačil in da jih zebe, gremo nazaj v notranje prostore, ampak ne glede na vreme, je pri nas zelo pomembna igra zunaj. Vsi naši otroci morajo imeti dežne (in pozimi zimske) obleke.
Veliko je dela z oblačenjem in slačenjem teh oblačil, ampak je vredno, saj so otroci radi zunaj in potrebujejo igro na svežem zraku. Zelo redko slišiš, da bi se otrok pritoževal. Večkrat so odrasli tisti, ki jim je premrzlo, premokro … Zunaj so svobodni
… svobodni za tekanje, kričanje, skakanje, lovljenje. Dobijo tudi različne čutne izkušnje v različnih letnih časih, različnem vremenu. Seveda pa je igra na prostem pomembna tudi za njihov imunski sistem in zdravo življenje na splošno. Je pa v tem obdobju COVID-19 situacija malenkost zapletena. Normalno je, da če se otroci igrajo v lužah, malo kihajo in smrkajo. Zato pa zdaj moramo paziti, da niso preveč mokri, če ne bi jih morali vsak dan pošiljati domov zaradi prehlada.«
Večina otrok je uživala v igranju na prostem v vsakem vremenu. Ker imajo otroci dežna oblačila, ki so nepremočljiva, se lahko igrajo na vseh igralih. Lahko se vozijo tudi po mokrem toboganu, se gugajo na gugalnicah in sedijo v peskovniku. Vedo pa, da če so mokri ali če jih zebe, lahko vedno povejo in se gredo preobleč v suha oblačila.
Slika 13: Peskovnik v dežju (lastni vir)
Slika 14: Igranje v lužah (lastni vir)
Slika 15: Dežna oblačila (lastni vir)
Druga vzgojiteljica pa dodaja, da »Igra na prostem daje otrokom priložnost, da razvijejo svoje fizično telo, pa tudi drobno in grobo motoriko ter koordinacijo. Otroke na igrišču pogosto najdemo v teku, plezanju, na gugalnicah, pri kolesarjenju, lovljenju ravnotežja ali izkopavanju. Te dejavnosti otrokom pomagajo pri pridobivanju fizične moči in vzdržljivosti. Otroci uživajo v fizičnih izzivih in s tem, ko napredujejo na omenjenih področjih, se razvija otrokova samozavest in lastna vrednost (self worth).«
»Na prostem imajo otroci tudi več prostora in s tem je potrebnih manj pravil«, pravi vzgojiteljica. »Na primer, v našem primeru, ko imamo vrtec v vili, prostori niso bili načrtovani za otroke. Zato moramo imeti veliko pravil, ki so ključna za varnost otrok.
Ko pa smo zunaj, ko je vse varno, opazimo, kako so otroci socialno bolj sposobni kot si mislimo. In tudi kako si med seboj pomagajo.«
Obe vzgojiteljici omenjata fizično stran igre na prostem. Igra na prostem se jima zdi pomembna tako za zdravje otrok kot tudi za razvoj telesa – njihovo fizično moč in vzdržljivost. Več je tudi priložnosti za raziskovanje, saj se narava pogosto spreminja in s tem daje otrokom nove izzive in priložnosti za učenje.
8 ZAKLJUČEK
“Igra je dejavnost otrok (in tudi odraslih), ki je notranje motivirana z dejavnostjo samo.
To pomeni, da je otrokom bolj pomembna sama dejavnost igranja kot cilj, ki bi ga z igro lahko dosegli. Smisel igre je torej v njej sami.” (Nemec, Krajnc, 2017, str. 177) Igra je najpomembnejši del otroškega življenja. Je hrana za otroške možgane in posledično njihovo učenje in razvijanje. Igra so otroška krila, ki jim pomagajo pri
»letenju« skozi prenatrpano otroštvo. V svojem diplomskem delu sem predstavila pomembnost igre in kako, kot odrasli, lahko pripomoremo k zagotavljanju le-te. Kako moramo poskrbeti za varno, primerno okolje, za različne materiale, za dobro in sproščeno vzdušje, hkrati pa se moramo znati umakniti in jim prepustiti vodenje svoje igre. Pri prosti igri otrokom omogočamo razvijanje svojih edinstvenih osebnosti in oblikovanje lastnih interesov.
Poudarila sem tudi, da je igra na prostem zelo pomembna za otroka. Okolje se vedno spreminja, pa naj bo to zaradi vremena, letnih časov ali pa zgolj zaradi drugega dela gozda. Vedno znova otroku ponuja nove izzive in ga kliče k raziskovanju. Pri igri na prostem prevladujejo nestrukturirani materiali za igro, ki spodbujajo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost. Bolj kot pri igrah v igralnici se razvijata njegova fizična moč in vzdržljivost. Več je čutnih izkušenj, saj prav vsaka površina, stvar, žival ponuja različne strukture, vonje, nekatere tudi okuse ali zvoke. Poleg tega pa otrok krepi še svoj imunski sistem, kar je dan danes sploh zelo pomembno. Igra na prostem je bila zelo pomemben element neohumanističnega vrtca na Danskem, kjer sem opravljala praktično izobraževanje. Več kot dve uri na dan smo preživeli zunaj. Lahko je sijalo sonce, lahko je bilo suho, lahko je deževalo in je bilo igrišče polno luž, nič nas ni ustavilo. Neohumanistični izobraževalni sistem in s tem neohumanistika na splošno sta me zelo navdušila. Moja želja je, da nekoč uvedem ta sistem tudi v Sloveniji, saj zaenkrat še ne obstaja tak vrtec. Njihova načela, vrednote in cilji so po mojem mnenju ključni za sodoben in pravičen svet in po njih bi se morali ravnati vsi, ne samo ustanove, ki delujejo po tem sistemu. Sistem ne temelji na nobeni veri ali kulturi, zato je še toliko bolj izvedljiv v različnih državah po svetu. Seveda pa bi za tak vrtec potrebovali ustrezen kader, ki bi popolnoma razumel in živel s takimi prepričanji. Del takega kadra sta bili tudi dve vzgojiteljici, s katerima sem natančneje spregovorila o igri. Opišeta jo podobno kot Johnson in Dinger (2012), in sicer, da igra ne sme biti
nagrada za opravljene pomembne stvari – igra je ta pomembna stvar. Igra je otrokova potreba, ki hrani tako razum kot domišljijo. Razvija znanje, kot tudi empatijo. Povezuje nevrone in ideje in brez tega ne bi bili ljudje v celoti. Tudi sama si bom na svoji poklicni poti prizadevala delovati po vseh principih, opisanih v diplomskem delu.
9 VIRI IN LITERATURA
Ananda Marga. (b. d.) Ananda marga: Neohumanist Education. Pridobljeno 20. 3.
2021 s https://www.anandamarga.org/ideology/service/neohumanist-education/
Bahovec, E. D., Jontes, B., Kastelic, L., Vonta, T. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Cuderman, G. (2017). Fair play - poštena igra. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 86—89). Ljubljana: MiB.
Čas, M., Krajnc, M. (2015). Otroška razigranka: učbenik/priročnik za modul Igre za otroke v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Modart.
Devjak, T., Berčnik, S. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Fjørtoft, I. (2004) Landscape as Playscape: The Effects of Natural Environments on Children's Play and Motor Development. Youth and environments. Pridobljeno 3. 3.
2021 s
https://www.researchgate.net/publication/252182057_Landscape_as_Playscape_Th e_Effects_of_Natural_Environments_on_Children%27s_Play_and_Motor_Developm ent
Györek, N., Hojs, R., Lampret, M., Semprimožnik, R., Urbanija, B. (2014). Otroci potrebujemo gozd: Gozdna popotnica. Kamnik: Vrtec Antona Medveda, Inštitut za gozdno pedagogiko.
Horvat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Jacobson, A. (2010). What is Neohumanism? Keynote speech at 25th Anniversary Fundraising Gala for the Progressive School of Long Island, April 21, 2010. Pridobljeno
20. 3. 2021 s https://neohumanisteducation.org/resources/articles/what-is-neohumanism/
Johnson, J. A., Dinger, D. (2012). Let them play: an early learning (un)curriculum.
Readleaf Press, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, 2012
Kavčič Pečnik, M. (2017). Skozi igro se učim čustvene abecede. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 107—110). Ljubljana: MiB.
Koder, M. (2017). Igra - krila učenja. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 49—50). Ljubljana: MiB.
Kos, M. (2010). Outdoor Play and Learning in Early Childhood. V: Encountering, Experiencing and Exploring Nature in Education (108-111). Ljubljana: Center šolskih
in obšolskih dejavnosti. Pridobljeno 3. 3. 2021 s
https://www.csod.si/uploads/file/Mednarodna%20konferenca/Zbornik%202010_4.pdf
Ilgo, T. (2017). Spodbujanje miselnega razvoja otroka skozi igro, učenje in ustvarjanje.
V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 28—32). Ljubljana: MiB.
Mišič, G. (2004). Stereotipi o razlikah med spoloma v berilih za drugi razred osnovne šole (diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Murgelj, H. (2017). Igraje v svet učenosti. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 16—20). Ljubljana: MiB.
Nemec, B., Krajnc, M. (2017). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport in Grafenauer.
Neohumanist Education. (b. d.). About. Pridobljeno 20. 3. 2021 s https://neohumanisteducation.org
Neohumanist Education. (b. d.). History. The Story of Neohumanist Education.
Pridobljeno 20. 3. 2021 s https://neohumanisteducation.org
Neohumanist Education. (b. d.). Objectives. Pridobljeno 20. 3. 2021 s https://neohumanisteducation.org
Paradižnik, P. (2017). Doživljajskopedagoške igre kot dopolnilo tradicionalnim vzgojno-izobraževalnim metodam v oddelkih podaljšanega bivanja. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 138—141). Ljubljana: MiB.
Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Podmenik, L. (2017). Z igro razvijamo fino motoriko. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 161—163). Ljubljana: MiB.
Pur, M. (2017). Igraj se z mano s pomočjo čutil. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 21—23). Ljubljana: MiB.
Retuznik Bozovičar, A., Krajnc, M. (2010). V krogu življenja. Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Velenje: Modart.
Sarkar, P. R. (b. d.). Neohumanism. Love in Action. Pridobljeno 20. 3. 2021 s https://neohumanisteducation.org
Sunrise International Preschool. (b. d.). Our Philosophy. Pridobljeno 3. 3. 2021 s:
https://sunrisepreschool.dk.
Sodnik, K. (2017). Z igro in gibanjem do lažjega učenja. V Željeznov Seničar, M. (ur.), Igra in učenje v OPB (str. 142—145). Ljubljana: MiB.
Stroh, K., Robinson, T., Proctor, A. (2014). Every child can learn: Using learning tools and play to help children with Developmental Delay. [Vsak otrok se je sposoben učiti -
Raba učnih orodij in igre v pomoč otrokom z zaostankom v razvoju.] Brezovica pri Ljubljani: cangura.com.
Špohar, N. (b .d.). Otroci, ki se igrajo zunaj, so srečnejši in bolj uspešni. Pridobljeno 24. 3. 2021 s https://www.bodieko.si/otroci-ki-se-igrajo-zunaj-so-srecnejsi-in-bolj-uspesni
Tratnik, P. (b. d.) Prosta igra in njene koristi. Pridobljeno 23. 3. 2021 s:
https://www.varuska-ziva.si/prosta-igra-in-njene-koristi/
PRILOGA
Vprašanja za intervju:
1. ZAKAJ MISLITE, DA JE IGRA POMEMBNA ZA OTROKE? Why do you think
1. ZAKAJ MISLITE, DA JE IGRA POMEMBNA ZA OTROKE? Why do you think