Analiza opazovanja po posameznih kategorijah

Opazovanje sem najprej izvedla v skupini intervjuvank C in D, zato bom v nadaljevanju analize zaradi lažjega razumevanja in prepoznavnosti za vedenjsko izstopajočega otroka uporabljala oznako CD, za intervjuvanki pa bom uporabila isti oznaki kot pri analizi intervjujev. Kategoriji, otrokovo vedenje in ravnanje vzgojiteljic C in D v primeru motečega vedenja, pa sem zaradi preglednosti dobljenih rezultatov med seboj smiselno povezala in analizirala.

Kategoriji 1 in 2: Otrokovo vedenje in ravnanje vzgojiteljic v primeru motečega vedenja Prvi dan opazovanja so otroci v jutranjem krogu poslušali pravljico, ki jo je pripovedoval eden izmed otrok. Med dejavnostjo je opazovani otrok CD povsem mirno in zbrano poslušal.

Kasneje so se otroci skupaj z intervjuvankama C in D začeli pripravljati na zaključni nastop pred starši; učili so se novo pesmico ter ponavljali nekatere že poznane pesmi. Otrok CD je kljub nemiru ostalih otrok sledil intervjuvankama ter sodeloval pri omenjeni dejavnosti. Tudi naslednji dan opazovanja sem med potekom izvajanja jutranje dejavnosti opazila, da je otrok zelo lepo sodeloval tako med učenjem kot tudi med ponavljanjem pesmi. Po končani dejavnosti je oba dneva sledila prosta igra na igrišču. Prvi dan se je otrok CD igral večinoma sam. Med igro je begal od peskovnika k plezalnim igralom, nazadnje pa se je ustavil pri mizi, na kateri so bili na voljo listi z barvicami. Opazila sem, da se je otrok ob risanju umiril ter se pri omenjeni dejavnosti zadržal kar nekaj časa. Iz tega lahko razberemo, da otrok kaže določeno zanimanje za risanje, ki ga hkrati tudi umirja, kar sta izpostavili že intervjuvanki med pogovorom. Drugi dan opazovanja se je otrok CD med prosto igro na igrišču igral tudi z ostalimi otroki. Opazila sem, da se je v igro zelo lepo vključeval, hkrati pa je bil sprejet s strani njegovih sovrstnikov. Med opazovanjem sem opazila, da se intervjuvanki C in D odzivata le na moteče vedenje, medtem ko spregledata in ne izkoristita priložnosti za pohvalo ter spodbudo takrat, ko se otrok primerno vede.

Pri otroku CD sem prvi dan opazovanja opazila neprimerno vedenje v garderobi, potem ko je intervjuvanka C dala otrokom navodila, naj se oblečejo in obujejo. Po garderobi je začel z majico mahati naokrog; otrok CD ima namreč zelo odkrenljivo pozornost in ga že vsaka najmanjša stvar lahko odvrne njegovo pozornost. Nekateri izmed otrok so se zelo hitro odzvali na pravkar omenjeno otrokovo neprimerno vedenje in to sporočili vzgojiteljici D. Ta

Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

-93-

je pristopila k otroku, mu odvzela majico ter se z njim pogovorila, da to početje ni primerno, ter ponovila navodilo, naj se obuje in obleče. Prav tako je tudi drugi dan opazovanja med poslušanjem pravljice začel mahati z majico, ki jo je imel pri sebi. Intervjuvanka C je prekinila omenjeno situacijo tako, da je otroku odvzela moteč dejavnik (majico) in se usedla poleg njega. Otrok se je umiril. Med učenjem plesa za zaključni nastop, ki je bil časovno precej obsežen, pa so nekateri izmed fantov, med katerimi je bil tudi opazovani otrok, začeli kričati, postali so zelo nemirni ter prenehali slediti navodilom intervjuvanke C, ki se je zelo razburila. Jezno je pristopila le do otroka CD, zakričala nanj in ga za nekaj časa izključila iz dejavnosti. Po določenem času je otroka ponovno vključila v skupino in ga opozorila, naj se lepo obnaša.

Po zaključeni dejavnosti je intervjuvanka C dala otrokom navodila, naj pospravijo stole, otrok CD pa je začel mahati s stolom naokrog. Sklepamo lahko, da ima otrok tudi težave pri razumevanju in/ali pri izpolnjevanju posredovanih navodil. Intervjuvanka C je z nekoliko povzdignjenim ter odločnim glasom otroku ponovila navodilo, nakar je začel pospravljati.

Opazila sem, da je otrok CD postal zelo nemiren tudi takrat, ko je moral čakati v koloni.

Intenzivno je začel mahati z rokami in se premikati ter po določenem času porivati ostale otroke, ki so bili pred njim. Otroci so se vzgojiteljici pritožili nad njegovim vedenjem.

Intervjuvanka D se je najprej pogovorila z ostalimi otroki, ki so ga zatožili in jih spodbudila, naj poskušajo sami razrešiti konflikt tako, da mu povejo, kaj jim ni všeč, kaj jih moti. Obenem pa jim je še pojasnila, naj v primeru, da jih ne bo upošteval, pridejo do nje. Izrazito nemiren je otrok postal med kosilom ter počitkom. Med kosilom se je obračal na stolu, klepetal ter mahal s priborom. Intervjuvanki C in D sta otroka nekajkrat opozorili, nakar se je intervjuvanka C usedla k mizi in poleg njega jedla kosilo. Intervjuvanka D pa je oba dneva posredovala med počitkom, ko se otrok ni mogel umiriti. Prvi dan opazovanja se je usedla k njemu in ga trepljala po hrbtu, potem se je otrok umiril in zaspal. Drugi dan opazovanja pa se je intervjuvanka z otrokom dogovorila, naj nekaj časa počiva, nato pa bo lahko risal pri mizi.

Obljubo je tudi izpolnila ter ga po določenem času povabila za mizo.

Kategorija 3: Situacije, v katerih se pojavlja moteče vedenje

Pri otroku CD sem opazila sprejemljivo vedenje predvsem med prosto igro. Med vodeno dejavnostjo je zelo lepo sodeloval predvsem prvi dan opazovanja, drugi dan pa je bila pojavnost motečega vedenja med načrtovano dejavnostjo bistveno večja. Pogost pojav motečega vedenja pri otroku CD sem opazila predvsem med prehodi iz ene dejavnosti v drugo (npr. prehod iz vodene dejavnosti v prosto igro na igrišču, ko morajo otroci pospraviti sobo in se v garderobi sami urediti), med čakanjem v koloni ter med počitkom, ko se je potrebno umiriti.

Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

-94-

5.2.2. Analiza opazovanja v skupini intervjuvank A in B

V naslednjih dneh sem opravila še dve opazovanji v skupini intervjuvank A in B. Podobno kot zgoraj bom za otroka tudi tokrat uporabljala oznako AB, za intervjuvanki pa isti oznaki kot pri analizi intervjujev. Kategoriji, otrokovo vedenje in ravnanje vzgojiteljic AB v primeru motečega vedenja, pa sem, podobno kot pri prejšnji analizi, opazovanja med seboj smiselno povezala.

Kategoriji 1 in 2: Otrokovo vedenje in ravnanje vzgojiteljic v primeru motečega vedenja V času dvodnevnega opazovanja so se tudi otroci v skupini intervjuvank A in B pripravljali na zaključni nastop za starše. Opazovani otrok je pokazal izredno zanimanje in zavzetost, ko je vadil svojo vlogo v igri, saj je zelo razločno in vživeto pripovedoval naučeni tekst.

Intervjuvanki A in B sta otroka vključili v igro ter tako uporabili njegova močna področja (bogat besedni zaklad, dober spomin), ki sta jih obe omenjali že v intervjujih. Za razliko od prejšnjih intervjuvank (C in D) je intervjuvanka A opazila otrokov uspeh. Razveselila se je njegovega dobrega nastopa, ga pohvalila ter mu »dala petko«, kar je bila za otroka tudi spodbuda za naprej. V nadaljevanju sem opazila, da je otrok AB izrazil željo, da bi nastopal še v vlogi repe. Intervjuvanka B je otroku povedala, da omenjene vloge ne more igrati, zaradi česar je bil otrok AB zelo žalosten. Intervjuvanka B je to zaznala in se z njim pogovorila.

Razložila mu je, da v tej vlogi ne more nastopati, ker si je pred kratkim zlomil roko in bi si jo lahko ponovno poškodoval. Otrok AB je sprejel njeno obrazložitev in se nato umiril.

Prvi dan opazovanja je bilo moteče vedenje pri otroku AB mogoče zaznati med tem, ko so v igri nastopali ostali otroci. Postal je izrazito nemiren in moteč, kar je spodbudilo tudi ostale otroke, da so postali vznemirjeni in nekoliko manj zbrani. Intervjuvanka A je otroka nekajkrat opozorila, nato pa mu je predlagala, naj gre na teraso in naredi nekaj poskokov ter tako sprosti odvečno napetost. Otrok je predlagano tudi storil in se nato umirjen vrnil k dejavnosti. V dejavnosti, ki je sledila, je intervjuvanka A najprej dala navodila, kaj in kako bodo počeli naprej. Otrok AB je medtem ugriznil deklico, ki je sedela poleg njega. Intervjuvanka A je na otroka zakričala in ga presedla na stol poleg sebe ter nadaljevala z dejavnostjo. Po zaključeni dejavnosti so se otroci odpravili na igrišče, kjer so imeli možnost proste igre. Otrok AB se je igral na avtomobilu (plezalno igralo) in ni dovolil ostalim otrokom, da bi se igrali na igralu, zato je enega izmed njih pahnil z njega. Otrok je padel na tla in začel jokati. Intervjuvanka A je takoj reagirala na nastalo situacijo ter stopila do otrok. Na otroka AB je začela kričati in od njega zahtevala opravičilo, nato ga je še kaznovala tako, da ga je posedla na klopco, na kateri je sedel do odhoda v sobo. Med opazovanjem nisem slišala, da bi se intervjuvanka A pogovorila s komerkoli od otrok, ki so bili vpleteni v nastalo situacijo. Nato je sledilo kosilo.

Opazila sem, da je med čakanjem na kosilo otrok AB postal zelo nemiren. Intervjuvanka B se je na otrokovo moteče vedenje odzvala tako, da ga je kar nekajkrat opozorila s povzdignjenim glasom.

Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

-95-

Kategorija 3: Situacije, v katerih se pojavlja moteče vedenje

Pri otroku CD sem najmanj motečega vedenja opazila v času vodene dejavnosti, v kateri je imel tudi sam določeno zadolžitev. Moteče vedenje pa je bilo mogoče pogosteje zaznati v času vodene dejavnosti med čakanjem, ko so bili na vrsti drugi otroci. Prav tako pa sem pojav motečega vedenja zaznala med prosto igro ter med čakanjem na kosilo.