Akerman, B. (2013). Moč besed v pogovoru z otrokom. V Kodele, T., Mešl, N. (ur.), Otrokov glas v procesu učenja in pomoči – priročnik za vrtce, šole in starše (str. 81–97). Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Bahovec, E., Bregar, K., Čas, M., Domicelj, M., Saje, N. idr., (1999). Kurikulum za vrtce.
Pridobljeno s svetovnega spleta 7. 1. 2013:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf.
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Bečaj, J. (1987). Problem uspešnosti pri obravnavanju čustvenih in vedenjskih težav na osnovni šoli. V M. Bregant (ur.), Vedenjske motnje mladostnikov v sodobnem času (78–103).
Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Bregant, L. (1987). Disocialnost pri otrocih in mladostnikih. Psihoterapija 15, (str. 9–70). Ljubljana: Medicinska fakulteta.
Bregar Golobič, K. (2004). Prikriti kurikulum ali drugo kurikula. V E. Dolar Bahovec in K.
Bregar Golobič (ur.), Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše (str. 16-35). Ljubljana: DZS.
Bluestein, J. (1997). Disciplina 21. stoletja – Kako učence navajamo na samonadzor in prevzemanje odgovornosti. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Cerar, M., Černigoj Žgur, E., Gregorčič, S., Furman, J., Gartner, J., idr. (2003). Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami. Pridobljeno s svetovnega spleta 18. 10. 2013:
http://www.zrss.si/default.asp?rub=1341.
Christensen, B., Jaeger, M., Lorenz, R., Morton, S., Neuman, L., Rieke, E. idr. (2005).
Teaching Students with Severe Emotional and Behavioral Disorders: Best Practices Guide to Intervention. Pridobljeno s svetovnega spleta 5. 3. 2013:
https://www.k12.wa.us/SpecialEd/Families/pubdocs/bestpractices.pdf.
Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
-117-
Čačinovič Vogrinčič (2013). Spoštovanje otroštva. V Kodele, T., Mešl, N. (ur.), Otrokov glas v procesu učenja in pomoči – priročnik za vrtce, šole in starše (str. 11–39). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Gordon, T. (1983). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Gordon, T. (1989). Družinski pogovori: reševanje konfliktov med otroki in starši. Ljubljana:
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Horvat, J., Juhant, M., Kožuh, B., Ravnikar, F. in Škoflek, I. (2003). Navodila za delo z učenci z motnjo v vedenju in osebnosti. V Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (str. 31–
34). Pridobljeno s svetovnega spleta 19. 10. 2013:
http://www.zrss.si/doc/050911101018__pp_prilagojeno_izvajanje_programa_os_maj.doc.
Jurišić, B. (1997). Zakaj mi to delajo? Spreminjanje motečega vedenja v šoli s kognitivno modifikacijo vedenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kastelic, L., Cerar, M., Terpin, B., Lipuš, D., Žnidarič, D., idr. (2003). Dodatek h kurikulumu.
Program za predšolske otroke s posebnimi potrebami s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Kavčič, T., Fekonja, U. (2008). Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 334–349). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Kavkler, M. (2004). Prilagajanje procesa poučevanja. V M. Kavkler in N. Končnik Goršič (ur.), Nekaj v pomoč učiteljem: vodnik za poučevanje učencev z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja (str. 22–32). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Kobolt, A., Rapuš Pavel, J. (2006). Model sodelovalnega ocenjevanja in interveniranja. V M.
Sande, B. Dekleva, A. Kobolt, Š. Razpotnik in D. Zorc-Maver (ur.), Socialna pedagogika (str.
53–71). Izbrani koncepti stroke. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kobolt, A. (2010 a). Izstopajoče vedenje, šol, družbeni kontekst. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 7–24). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kobolt, A. (2010 b). Oblike in pogostost motečega vedenja ter razlogi, ki jih učitelji pripisujejo takemu vedenju. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str.
115–164). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
-118-
Kobolt, A., Cimermančič, Z., Rapuš Pavel, J. Verbnik Dobnikar, T. (2010). Izkušnje praktikov pri delu z usmerjenimi učenci v osnovni šoli. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 299–336). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kobolt, A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Socialna pedagogika, 15 (2), 153–196.
Kodele, T., Mešl, N. (2013). Predstavitev slikovnega podpornega gradiva za pomoč pri vključevanju otrokovega glasu. V Kodele, T., Mešl, N. (ur.), Otrokov glas v procesu učenja in pomoči – priročnik za vrtce, šole in starše (177–191). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kustec, K. (2013). Ustvarjalne dejavnosti in otrokov glas v skupini. V V Kodele, T., Mešl, N.
(ur.), Otrokov glas v procesu učenja in pomoči – priročnik za vrtce, šole in starše (136–159).
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Laeng, M. (1996). Metodika, splošna didaktika in specialna didaktika. V Marcello de Bartolomeo in Maurizio Tiriticco (ur.), Vsebine in problemi sodobne pedagogike (str. 95–
103). Nova Gorica: Educa.
Lešnik, V., Marjanovič Umek, L. (2005). Kakovost predšolske vzgoje v vrtcu in socialna kompetentnost otrok. Psihološka obzorja, 14 (4), 107–128. Pridobljeno s svetovnega spleta 25. 2. 2013: http://psy.ff.uni-lj.si/iGuests/Obzorja/Vsebina1/Vol14-4/lesnik.pdf.
Lesar, I. (2008). Analiza diskurzov in paradigem pri uresničevanju integracijskih in inkluzivnih teženj v šolskih sistemih. Sodobna pedagogika, 3, 90–109. Pridobljeno s svetovnega spleta 25. 2. 2013: http://www.superfarm.net/pedagogika/images/stories/2008-3-slo/2008_3_slo_06_irena_lesar_analiza_diskurzov.pdf.
Magajna, L. (2004). Področja posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb. M. Kavkler in N.
Končnik Goršič (ur.), Nekaj v pomoč učiteljem: vodnik za poučevanje učencev z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja (str. 11–14). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Magee Quinn, M., Osher, D., Warger, C., Hanley, T., DeHaven Bader, B., idr. (2000).
Educational strategies for children with emotional and behavioral problems. Washington:
Center for Effective Collaboration and Practice American Institutes for Research. Pridobljeno s svetovnega spleta 25. 2. 2013: http://cecp.air.org/aft_nea.pdf.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2008). Socialni in moralni razvoj v zgodnjem otroštvu.
V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 363–381). Ljubljana:
Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
-119-
Maslow, A. (1982). Motivacija i ličnost. Beograd: Nolit.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Metljak, U. (2010). Inkluzivni pristop k čustvenim, vedenjskim in socialnim težavam v osnovni šoli z vidika svetovalnih delavcev. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 209–240). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Metljak, U.; Kobolt, A.; Potočnik, Š. (2010). Narava čustvenih, vedenjskih in socialnih težav se izmika definicijam. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 87–
111). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Mikuš Kos, A. (1999). Od individualnih razlik do psihosocialnih težav ali motenj – družbena perspektiva. V A. Mikuš Kos (ur.), Različnim otrokom enake možnosti (str. 23–67). Ljubljana:
Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Mikuš Kos, A. (1991). Šola in duševno zdravje. Murska Sobota: Pomurska založba.
Milivojević, Z. (1999). Emocije. Psihoterapija in razumevanje emocija. Novi Sad: Prometej.
Musek, J., Pečjak, V. (1997). Psihologija. Ljubljana: Educy
Musek, J. (1999). Teorije osebnosti kot podlaga šolskega svetovalnega dela. V M. Resman (ur.), Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (43–62). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Musek, J., Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy
Norwich, B., Poulou, M. (2000). Teachers’ perceptions of students with emotional and behavioural dif.culties: severity and prevalence. European Journal od special Needs Educations, 15 (2), str. 171–181. Pridobljeno s svetovnega spleta 14. 2. 2013:
http://teach.newport.ac.uk/sen/SEN_0506/BD_common/EBD_Teacher_Perception.pdf.
Obid, M., Rapuš Pavel, J. (2009). Soočanje z agresivnim vedenjem otrok in mladostnikov po modelu LSCI. Socialna pedagogika, 13 (4), 417–440. Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko.
Papalia, D. E., Olds, S. W., Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet – Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.
Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
-120-
Pulec Lah, S. (2004). Oblikovanje individualiziranega programa. V M. Kavkler in N. Končnik Goršič (ur.), Nekaj v pomoč učiteljem: vodnik za poučevanje učencev z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja (str. 15–21). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Razpotnik, Š. (2011). Družbeni kontekst kategorije »čustvene in vedenjske motnje«. Socialna pedagogika, 15 (2), 103–123. Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko.
Rapuš Pavel, J. (2010). Značilnosti disciplinskih problemov in odzivi učiteljev pri delu z učenci s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 241–269). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Redl, F. in Wineman, D. (1984). Agresivni otrok (povzetek). Ljubljana: Svetovalni center.
Rotvejn Pajić, L. (2004). Premagovanje težav s pozornostjo. V M. Kavkler in N. Končnik Goršič (ur.), Nekaj v pomoč učiteljem: vodnik za poučevanje učencev z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja (str. 35–44). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Smrtnik Vitulić, H. (2007). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Svetin Jakopič, S. (2005). Obravnava otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami na centru za socialno delo: pomoč ali prisila. Socialna pedagogika, 9 (4); str. 391–422.
Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko.
Težak, S. (2010). Graditev sodobnega sistema vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Pridobljeno s svetovnega spleta 25. 2. 2013:
http://www.sous-slo.net/usd/program1/program1_suzana-tezak-v.pdf.
Tomazo-Ravnik, T. (2008). Biološka rast človeka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 119–145). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Vec, T. (2011). Moteče vedenje: ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj vplivajo. Socialna pedagogika, 15 (2), 125–152. Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Zupančič, M. (2008). Razvoj čustev in temperament ter osebnost v obdobjih dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 233–254).
Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Simčič, A. (2014). Odzivi vzgojiteljic na moteče vedenje otrok v vrtcu. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
-121-
Zupančič, M., Gril, A., Kavčič, T. (2001). Socialno vedenje in sociometrični položaj predšolskih otrok v vrtcu. Psihološka obzorja, 10 (2), 67–88. Pridobljeno s svetovnega spleta 25. 2. 2013: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1LWSJXVQ/.
Žgavc, D. (2000). Vzgajam samostojnega in odgovornega otroka: Učinkoviti pristopi k otrokom od 2. do 10. leta starosti. Ljubljana: Vrem.
Žnidaršič, D. (2004) Socialnopedagoško diagnosticiranje v predšolskem obdobju: delo z otrokom s težavami v socialni integraciji. Socialna pedagogika, 8 (3); str. 315–330. Ljubljana:
Združenje za socialno pedagogiko.
-122-