Ob prikazu in obravnavi heterogenih skupin z ranljivostmi in njihovih ovir se v poglavju Skupine z ranljivostmi v lokalnih okoljih kot ključna izkaže prepletenost in kompleksnost pojava ranljivosti, tudi njegova večznačnost ter kompleksnost in prepletenost ovir, ki jih imajo posamezniki ali skupine z ranljivostmi pri dostopu do zdravstvene in drugih oblik pomoči, storitev, različnih ustanov ter najrazličnejših virov. Izkazalo se je, da so lahko že znotraj ene same skupine z ranljivostmi velike razlike, da je ena ovira lahko skupna več skupinam in ima ena skupina lahko sočasno več ovir. Gre za prečenje tako ranljivosti kot ovir, pri čemer ne enega ne drugega ni možno hierarhizirati, niti ukalupljati v eno-vite, hermetično zaprte kategorije. Ob številnih ovirah, ki jih imajo osebe ali skupine z ranljivostmi pa so izsledki raziskave projekta MoST pokazali tudi na mnogotere oblike oziroma prakse premoščanja ovir, ki so prav tako heterogene kot skupine z ranljivostmi in izvzemši že vpeljane sistemske rešitve lastne posameznim lokalnim okoljem. Poskus sistematizacije izsledkov raziskave glede skupin z ranljivostmi, njihovih ovir v dostopu do zdravstvene ali drugih oblik pomoči in praks premoščanja ovir, v celoto, je predstavljal
nemalo težav in preizpraševanj. Na eni strani zaradi obilice informacij in obsežnega te-renskega materiala, po drugi strani pa zaradi vseh kompleksnosti, večplastnosti, inter-kategoričnosti in intersekcijskosti same ranljivosti. Zavedamo se, da ni bilo mogoče po-pisati vsega do podrobnosti in da smo morda tudi kaj spregledali, a vendar upamo, da smo vsaj delno zapolnili vrzel o razumevanju neenakosti in ranljivosti v zdravju v Sloveniji.
V poglavju Izključujoča univerzalnost: nezavarovani v slovenskem zdravstvenem sistemu in vpliv ekonomske krize na zdravstveno zavarovanje smo se ukvarjali s pojavom nezavaro-vanosti ter ugotavljali, kateri prepleti ranljivosti povzročajo, da imajo določene skupine prebivalstva težave pri urejanju obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zato nas je najprej zanimala ureditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki pogojuje dostop do zdravstvenih pravic, in njegova zvezanost z ekonomskimi zmožnostmi posa-meznikov. Obenem smo ugotavljali učinke ekonomske krize iz leta 2008 na zdravstveni sistem in pojasnili, zakaj je ta tako občutljiv na dogajanje na trgu dela. Nato smo iz te-renskega materiala izluščili, katere osebe so sogovorniki izpostavili kot ranljive na podro-čju zdravstvene nezavarovanosti ter izsledke postavili v okvir širših družbenih procesov.
Ovire smo zaznali pri določenih državljanskih statusih nedržavljanov, ki nimajo pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja; pri prekarnih delavcih (vključno z ruralnimi oblikami prekarnosti), ki se soočajo z ovirami, kot so nezadostna sredstva za vplače-vanje prispevkov in plačevplače-vanje bolniškega staleža ter problem nakopičenih dolgov in zadržanih pravic do zdravstvenih storitev; pri osebah, ki imajo težave zaradi preplete-nosti izpolnjevanja pogojev za upravičenost do denarne socialne pomoči z dostopom do obveznega zdravstvenega zavarovanja in osebah, ki nimajo pravice do pomoči iz javnih sredstev, ker ravno presegajo cenzus; pri nezavarovanih otrocih; in pri osebah, ki zaradi različnih razlogov nimajo urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V zaključku prispevka pa smo opozorili na učinke, ki jih je povzročila razglasitev epidemije Covid-19, in predvsem na možne posledice pričakovane recesije, ki jo je sprožil gospo-darski zastoj v letu 2020, ter na nevarnosti, ki jih ta lahko prinaša za prihodnjo pokritost z zdravstvenim zavarovanjem in s tem za dostop prebivalcev Slovenije do zdravstva.
V poglavju Oskrba starejših prebivalcev in vprašanje integracije v zdravstvu, sociali in skupnosti na podlagi ugotovitev iz raziskave trdimo, da je oskrba v praksi pogosto razdrobljena in nepovezana, kar se še posebej izkazuje na področju oskrbe starejših, kronično bolnih oseb z večdimenzionalnimi potrebami, ki prečijo različna polja – od zdravstva, sociale in dela do vsakdanjega življenja osebe v skupnosti. Na nacionalni in mednarodni ravni sicer obstajajo prizadevanja k večji integraciji oskrbe, ki slonijo na številnih analizah, strategijah in definicijah. Kljub vsemu se zdi, da v ozadju obstaja ne-kakšno predvidevanje, da je uspeh takšnih in drugačnih intervencij odvisen predvsem od oblikovanja ustreznih pravil, postopkov in struktur, na podlagi katerih se bodo ljudje medsebojno povezovali in harmonično sodelovali. Ob tem pa večinoma obstaja prezrt premislek o naravi in kontekstih človeških interakcij, o njihovih perspektivah, percep-cijah in vrednotah, o kulturi v najširšem pomenu besede, ki nenazadnje temeljno za-znamuje načine naših opredeljevanj problemov in odzivanj nanje, vključno s tistim, kar razumemo s pojmi starosti, oskrbe ter ranljivosti in neenakosti v zdravju.
V poglavju Jezikovne in kulturne ovire v zdravstvenih ustanovah smo na podlagi terenske-ga materiala iz osmih lokalnih okolij ugotavljali, da te ovire običajno zmanjšajo kakovost zdravstvene obravnave in zdravstvenim delavcem pogosto zelo otežijo njen potek.
Obenem pa jezikovne in kulturne ovire številnim priseljencem zelo omejijo dostop do zdravstvenih programov, zaradi česar so manj odzivni in se redkeje odločijo za zdra-vstvene preglede. Analiza intervjujev tudi razkriva, da so zaposleni v zdravstvenih usta-novah prepuščeni lastni iznajdljivosti pri poskusih premoščanja teh ovir, pri čemer ti poskusi običajno ne zagotavljajo kakovostnega jezikovnega in medkulturnega posre-dovanja ter so pogosto etično sporni. V intervjujih pa je zaznati vse bolj jasno zavest zdravstvenih delavcev, da sami ne znajo in ne zmorejo premoščati teh ovir, zaradi česar se vse pogosteje sprašujejo, kdo je odgovoren za to nevzdržno situacijo. Nekateri med njimi odgovornost pripisujejo izključno priseljencem, drugi pa jo iščejo na institucional-ni ravinstitucional-ni ter predlagajo sistemsko vpeljavo medkulturinstitucional-nih mediatorjev in tolmačev. V skle-pnem delu poglavja opozorimo, da je sistemska vpeljava medkulturnih mediatorjev in tolmačev pomemben korak k premoščanju jezikovnih in kulturnih ovir, vendar sam po sebi ne more bistveno zmanjšati neenakosti teh prebivalcev v dostopu do zdravstve-nih ustanov, če ga ne spremljajo drugi koraki, ki vključujejo dostop do zdravstvenega zavarovanja za vse skupine priseljencev, usposabljanje zdravstvenih delavcev na podro-čju kulturnih kompetenc ter dejansko, in ne le deklarativno, institucionalno zavezanost zdravstvenih ustanov antidiskriminaciji in antirasizmu.
V poglavju Kompleksne potrebe in ovire ter vprašanja, izhajajoča iz institucionalnosti oskrbe analiziramo organizacijske vidike zdravstvenih in socialnih služb, ki kažejo na dvotirnost oskrbe, ki se izraža med institucionalnimi storitvami in skupnostnimi službami. Prve za-gotavljajo oskrbo tako, da človeka izvzamejo iz njegovega življenjskega sveta, druge pa storitve izvajajo v posameznikovem življenjskem svetu. Pri tem je opazen trend, da ljudi s kompleksnejšimi potrebami obravnavajo institucionalno. Ta dvotirnost poraja etična vprašanja doslednega udejanjanja človekovih pravic in tehnična vprašanja, kako oskrbo organizirati v skupnosti tudi za ljudi s kompleksnimi potrebami. Na področju kratkotraj-nih namestitev (na primer v bolnišnice) smo opazili, da je ključno vprašanje (ne)zve-znosti med institucionalnimi odgovori in skupnostnimi službami – ker se oskrba gosti znotraj zidov ustanov in redči v skupnosti, je prehod iz ustanove v skupnost za posame-znika velikokrat težaven, pri tem pa lahko ostane brez potrebne pomoči. Nadalje smo kot eno ključnih težav izpostavili to, da strokovnjaki o potrebah uporabnikov govorijo v jeziku že obstoječih odgovorov – ker so ti pretežno institucionalni, taka praksa ohranja prevladujočo institucionalno oskrbo.
Prva poglavja v monografiji tako najprej opišejo teoretični okvir, v katerega smo umestili načrtovanje, izvedbo in analizo raziskave MoST. V drugem delu monografije pa smo na določenih primerih nakazali na možnosti, ki nam jih tovrsten pristop k ranljivosti in neenakosti v slovenskem prostoru omogoča. Ob tem je potrebno poudariti, da štiri poglavja v drugem delu nikakor niso izčrpala pridobljenega terenskega materiala, zato bomo z analizo podatkov v prihodnje vsekakor nadaljevali.