»In potem narediš patronažne obiske in potem neredni plačniki in potem naj bi izstavila račun. Sem rekla, to mi ne bomo delali, ker je meni absurdno. In potem smo, čisto odkrito povedano, smo se znašli, dali oseba brez kzz [kartice zdravstvenega zavarovanja, op. a.], ali pa zavarovali po očetu, namesto po mami, ali pa očeta poklicali: “Lepo vas prosim, dajte to urediti, da ne bomo izstavljali računov”. Če ne, sem pa katerega naredila zastonj, pa nisem edina. Verjetno so tudi sestre v patronaži že to naredile, za dobrobit ljudi«
(zdravstvena delavka).
V pričujočem poglavju smo na podlagi rezultatov dveh raziskav o ranljivosti in neena-kosti v zdravju iz okolij OE NIJZ Celje in OE NIJZ Koper, ki sta v letu 2014 in letih 2018, 2019 potekali pod okriljem NIJZ, predstavili bistvene sistemske ovire, ki vplivajo na zmanjšan dostop do obveznega in/ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za različne pre-bivalce Slovenije in s tem povzročajo njihovo nezavarovanost. Te ovire smo postavili v širši kontekst, ki nam ga je omogočil kvalitativni značaj raziskav. Na eni strani so nam pol-strukturirani intervjuji, ki smo jih opravili z množico različnih deležnikov v lokalnih okoljih, omogočili vpogled na dogajanje v drugih družbenih podsistemih, ki so z zdravstvom tako ali drugače povezani. Na drugi strani pa so nam dali natančnejši pregled dinamike na področju zdravstvenega zavarovanja v obdobju, ki ga je najprej zaznamovala ekonomska kriza, nato pa konjunktura slovenskega gospodarstva, ki se je naglo zaključila leta 2020. Ob tem nam je pregled organiziranosti sistema OZZ in DZZ razkril, zakaj in na kakšen način je ta občutljiv na nihanja na trgu dela, ki ključno vplivajo na obseg (ne)zavarovanosti in na same zmožnosti financiranja javnega zdravstva. Te ugotovitve so bistvene za njegovo dostopnost v prihodnje, ko bo zastoj svetovnega gospodarstva, ki so ga sprožili odzivi na pandemijo Covid-19, začel kazati učinke nove recesije v poslabšanju življenjskih okoliščin za mnoge posameznice in posameznike.
V tem času je tako treba z vso resnostjo obravnavati načela, zapisana v Resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025, ki predstavlja podlago za razvoj zdravstva v Sloveniji in za sprejem ustreznih zakonov s področja zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti. Ta ohranjajo vizijo kakovostnega, varnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, enakost, solidarnost in pravičnost financiranja pa kot poglavitne vrednote zdravstvenega sistema, pri čemer zdravje ne sme biti odvisno od kupne moči posameznikov. Ena izmed razvojnih vizij resolucije je tako tudi zagota-vljanje finančne vzdržnosti OZZ ob bolj solidarni prispevni obremenitvi zavarovancev, večji raznolikosti virov, ohranitvi obstoječih pravic in vpeljavi proticikličnih mehanizmov v financiranje, obenem pa obljublja še preoblikovanje DZZ v smeri večje solidarnosti in manjše potrebe po doplačilih (Resolucija 2016–2025). Ob implementaciji teh načel je zagotovo nujna posebna pozornost, saj lahko bolj solidarna prispevna obremenitev zavarovancev ob neupoštevanju drugih družbenih procesov (denimo prekarizacije dela) pomeni tudi povečanje obremenitev za že »ranljive populacije«, kakor se je izkazalo leta 2014. Poleg tega ni možno zanemariti niti drugih političnih in ekonomskih interesov, ki
zgornjim načelom nasprotujejo, kot je bilo možno zaznati v burnih javnih diskusijah, ki so v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja potekale v letih 2019 in 2020. Novi izzivi v prihajajoči ekonomski krizi v vsakem primeru prinašajo temeljite spremembe na področju zdravstva, odprto je le vprašanje, v katero smer bodo šle. Ali v zagotavljanje univerzalnega dostopa do zdravstva in s tem pravice do zdravja ali pa v dileme vsiljenih izbir, ko bo (kot izhaja iz zgornjega citata) vse več zdravstvenih delavcev paciente zaradi nezavarovanosti prisiljeno zavračati oziroma svoje storitve opravljati proti navodilom, torej na skrivaj.
Literatura
Kosi Antolič, Tanja in Nataša Todorović Jemec, ur. april 2020. Scenarij Covid19. Ljubljana:
UMAR. Pridobljeno 28. avgusta 2020.https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/
napovedi/vmesna/marec_2020/A_PN2020_Covid19_p.pdf.
Kazalniki blaginje v Sloveniji. Pridobljeno 1. avgusta 2020. http://www.kazalniki-blaginje.
gov.si/mat-blag/mb-revsc.html.
Kramberger, Boris, ur. 2019. Poslovno poročilo ZZZS za leto 2018. Ljubljana:
ZZZS. Pridobljeno 28. avgusta 2020. https://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.
nsf/0/8ba7cb093e9155ebc12583c80038f7cd/$FILE/Poslovno%20poročilo%20ZZZS%20 za%20leto%202018_16.4.2019.pdf.
Lesnik, Tina, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Ada Hočevar Grom,Tatjana Kofol Bric in Metka Zaletel. 2018. Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize. Ljubljana: NIJZ.
Pridobljeno 28. avgusta 2020.
https://www.nijz.si/sl/publikacije/neenakosti-v-zdravju-v-sloveniji-v-casu-ekonomske-krize.
Lipovec Čebron, Uršula, Keršič-Svetel Marjeta in Sara Pistotnik. 2016. ‘Zdravstveno marginalizirane - ˝ranljive˝ skupine: ovire v dostopu do sistema zdravstvenega varstva in v njem.’ V Ocena potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov za odrasle: ključni izsledki kvalitativnih raziskav in stališča strokovnih delovnih skupin, ur. Jerneja Farkaš-Lainščak, 14–25. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Lipovec Čebron, Uršula in Sara Pistotnik. 2015. Iluzija o univerzalnem dostopu do zdravstvenega zavarovanja: nedržavljani, prekarni, revni kot zdravstveno nezavarovani prebivalci. Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. 25: 89–111.
Pistotnik, Sara in Uršula Lipovec Čebron. 2015. Predlogi sistemskih ukrepov za lažji dostop do zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva za odrinjene skupine. Neobjavljeno poročilo. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Republika Slovenija. Druge oblike pomoči. Pridobljeno 1. avgusta 2020.
https://www.gov.si/teme/druge-oblike-pomoci/.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 »Skupaj za družbo zdravja«. Uradni list RS, št. 25/16. Pridobljeno 1. avgusta 2020.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/O-ministrstvu/198ae56ddc/
SKUPAJ-ZA-DRUZBO-ZDRAVJA-Resolucija-o-nacionalnem-planu-zdravstvenega-varstva-2016-2025-v2.pdf.
SURS. Prebivalstvo. Pridobljeno 1. avgusta 2020.
https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17.
Thomas, Steve, Tamás Evetovits in Sarah Thomson. 2015. Analysis of the health system in Slovenia: Summary and Key Findings. Final Report. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
ZRSZ. Trg dela v številkah. Pridobljeno 1. avgust 2020.
http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah.
ZZZS. Preglednica prispevkov. Pridobljeno 1. avgusta 2020.
https://zavezanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azap/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/preglednica-prispevkov.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
Ur. l. RS 114/2006.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C). Ur. l. RS 99/2013.
Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). Ur. l. RS 16/2017.
Zakon o partnerski zvezi (ZPZ). Ur. l. RS 33/2016.
Zakon o registraciji partnerske skupnosti (ZRIPS). Ur. l. RS 65/2005.
Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Ur. l. RS 40/2012, 96/2012.
Zupanič Slavec, Zvonka. 2019. Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889–2019.
Ljubljana: ZZZS. Pridobljeno 5. avgusta 2020. https://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.
nsf/0/8d7230bd3c86d0b6c125848200314ea3/$FILE/bro%C5%A1ura%20Razvoj%20 zdravstvenega%20zavarovanja%20pri%20Slovencih_9.10.2019.pdf