Kako bralna knjižica Juhej, že berem! omogoča sprotno razvijanje tehnike branja?

Bralna knjižica Juhej, že berem! omogoča sprotno razvijanje tehnike branja. Učenci najprej berejo zloge, potem berejo besede, ki imajo obarvane zloge in učencu pomagajo, da razume, kako so besede razčlenjene za zloge, nato berejo besede ter povedi oz. slikopise, ki pomagajo učencu pri razvijanju besedišča in bralnem razumevanju. Vsebina bralne knjižice je napisana z veliki in malimi tiskanimi črkami, kar pomeni, da se lahko učenec vzporedno uči branja velikih in malih tiskanih črk, lahko pa tudi zaporedno; najprej bere velike tiskane in nato male tiskane črke. Bralna knjižica omogoča, da učenec napreduje v lastnem ritmu. Učenec A, ki je boljši bralec, je bral hitreje in je v enem srečanju obdelal več strani bralne knjižice. Učenka B, ki pa je slabša bralka, je bila pri branju počasnejša in je prebrala tudi samo eno stran bralne knjižice.

89 10 ZAKLJUČEK

Z izvedbo predstavljene raziskave sem v magistrskem delu analizirala bralni napredek učencev drugega razreda, ki so bili deležni strokovne podpore in učencev, ki le-te niso imeli.

Uporabljeni pristop se je izkazal kot učinkovit predvsem pri boljšem bralcu, ki je imel vse pogoje za bralni napredek. Učenec je usvojil tehniko branja in razvil bralno razumevanje. Pri slabši bralki je bil napredek manjši, kar pripisujem predvsem nemotiviranosti, družinskemu ozadju in nerednim srečanjem. Izkazalo se je, da je pouk v šoli oz. prisotnost učencev v šoli zelo pomemben in da poučevanje (branja) na daljavo ne more biti enakovredno poučevanju v šoli, še posebej, če razmere v učenčevem domačem okolju niso najbolj spodbudne. V šoli lahko učitelj zagotovi, da z učencem redno bere, poskrbi za primeren prostor, v katerem ni motečih dejavnikov, učenca lažje motivira … Prav tako ni primerno, da so starši poleg svoje službe in drugega dela dodatno obremenjeni z delom svojih otrok za šolo. Dobro je, če svojemu otroku lahko pomagajo, nikakor pa tega od njih ne smemo pričakovati ali zahtevati. Poučevanje ni naloga staršev, ampak učitelja. Zaželeno pa je, da starši vključujejo knjige in branje v svoj vsak dan (branje pred spanjem ipd.).

Izkazalo se je, da je družinsko pojmovanje branja pomembno za učenje branja. Če družina branje dojema kot vrednoto, je učenje branja lažje in hitrejše, predvsem pa bolj uspešno. Če bralec nima ponotranjenega pomena branja, je učenje branja za takšnega učenca nepomembno in nepotrebno. Šola mora v tem primeru okrepiti pomen branja v šoli in tako premagati vpliv domačega okolja. Ko so učenci v šoli, učitelj lažje krepi pomembnost posameznih zmožnosti.

V času dela na daljavo je bilo v veliki meri delo mlajših učencev odvisno od pomoči staršev, kar pomeni, da sta se mnenje in odnos staršev o pomembnosti šolanja še bolj okrepila in prenesla na otroka.

Pri načrtovanja pouka učenja branja moramo upoštevati značilnosti in zmožnosti posameznega učenca. Potrebna je individualizacija in diferenciacija za učence, ki imajo primanjkljaje na bralnem področju, kot tudi za učence, ki so nadpovprečno dobri bralci. To lahko prilagodimo glede na stopnjo zahtevnosti bralnega gradiva ali pa glede na dolžino bralnega besedila.

Raziskava je pokazala, da bralna knjižica Juhej, že berem! omogoča napredovanje posameznika v lastnem tempu. Naša raziskava je pokazala, da učenec z bralno knjižico širi tudi besedni zaklad. Učitelji imajo na trgu veliko bralnih pripomočkov, ki so sestavljeni za sistematično in postopno usvajanje branja. Eden izmed teh je bralna knjižica Juhej, že berem!, ki omogoča razvijanje branja po zlogovalni metodi in omogoča učencu, da napreduje v lastnem ritmu ter spontano razvija besedišče. Bralna knjižica omogoča tudi samoevalvacijo učenčevega branja

90 na vsaki strani v bralni knjižici z obrazki. Te sem med delom na daljavo uporabljala, ker se mi zdi, da je dobro, da se učenci naučijo samoevalvacije.

Pomemben podatek, ki sem ga ugotovila je, da razčlenjevanje besed na glasove nima vpliva na učenje branja, zato je smiselno uporabiti tisto metodo, ki najbolj ustreza posamezniku.

Učencema A in C je bližje členitev besede na zloge, učenkama B in Č pa je bližje členitev besed na črke. Učenec C je že na začetku bral daljše besede po zlogih, medtem ko je učenec A na začetku daljše besede črkoval, na koncu pa črk ni znal povezati skupaj. Med delom na daljavo se je naučil razčleniti besede na zloge in prebrati daljše besede zlogovalno. Učenki B in Č pa sta brali in še vedno bereta besede črkovalno, zato jima daljše neznane besede predstavljajo težave, ker črk ne znata povezati v besedo.

Pri poučevanju na daljavo se večkrat pojavijo tudi nepredvidene težave. Z učenko B sem imela večkrat težave z internetno povezavo. Včasih je trajalo tudi 10–15 minut, da je bila povezava vzpostavljena. Prav tako je bilo včasih zelo težko slišati, ali učenec zloguje ali črkuje, ker je to delal po tiho, z obrazom obrnjenim proti bralni knjižici, tako da nisem mogla videti ustnic niti slišati, kaj bere. Velika pomanjkljivost oz. omejitev pri delu na daljavo je to, da nekateri učenci nimajo primernega okolja za delo. Učenec A je imel tiho in mirno okolje za delo na daljavo, učenka B pa se je med branjem srečevala s številnimi motečimi dejavniki. Največja omejitev poučevanja na daljavo pa je zagotovo pomanjkanje osebnega stika.

9.1 Smernice za učitelje

Na podlagi raziskave, izvedene v okviru magistrskega dela, lahko predlagam nekatere smernice, ki bodo učiteljem v pomoč pri razvijanju bralne zmožnosti učencev v prvem in drugem razredu javne osnovne šole. Predlagam, da naj učitelj:

1. pri učencu spodbuja vsakodnevno vajo branja, ki traja vsaj 5–10 minut;

2. poskrbi za izbiro in uporabo ustreznega in raznovrstnega gradiva;

3. pazi, da učenec ne ponavlja prebranega za njim, zato je priporočljivo, da učitelj učencu pred skupnim branjem prebere daljše sklope besedila;

4. izvede začetni preizkus branja in nato ustrezno individualizira in diferencira pouk pri začetnem učenju branja;

5. motivira, spodbuja in pohvali učenca tudi ob manjših napredkih;

6. sprotno preverja branje učenca in spodbuja njegovo samoevalvacijo;

7. ne nadomešča branja v šoli z domačimi bralnimi nalogami.

91

SKLEP

Branje je zahteven miselni proces, zato učenje branja učencem pogosto predstavlja napor.

Učenje branja mora biti postopno in sistematično. Temeljiti mora na učenčevem predznanju.

Pri začetnem učenju branja je zelo pomembna vsakodnevna kratkotrajna bralna vaja, 5–10 minut dnevno. Ker je v času pandemije pouk v slovenskih šolah potekal na daljavo, so se učenci učili tudi brati na daljavo. Učenje branja na daljavo je zaradi pomanjkanja osebnega stika zahtevno, ker učitelj zelo težko vzdržuje učenčevo motivacijo, prav tako pa je mnogokrat ohromljena komunikacija zaradi prekinitev ali težav z internetno povezavo. V magistrskem delu sem podrobneje predstavila individualno razvijanje tehnike branja na daljavo s pomočjo bralne knjižice Juhej, že berem!. Analizirala sem bralni napredek učencev, ki so bili deležni strokovne podpore, in učencev, ki te niso imeli.

V akcijski raziskavi so sodelovali štirje učenci drugega razreda ene izmed slovenskih javnih osnovnih šol. Učenca A in C sta bila v skupini uspešnejših bralcev, učenki B in Č pa v skupini manj uspešnih bralcev. Z vsemi učenci sem opravila začetni in končni bralni preizkus. Učenec A in učenka B sta bila predstavnika eksperimentalne skupine, kar pomeni, da sem z njima načrtno razvijala bralno zmožnost po bralni knjižici Juhej, že berem!. Učenec C in učenka Č sta predstavljala kontrolno skupino in nista bila deležna individualne obravnave. Z učencema A in C sem opravila še preizkus bralnega razumevanja. Zanimalo me je, kakšen napredek v branju lahko dosežejo učenci ob vsakodnevnem branju bralne knjižice Juhej, že berem! na daljavo. Rezultati raziskave so pokazali velik napredek bralne zmožnosti učenca A. Učenec je napredoval v stopnji fonološkega zavedanja glede prepoznavanja rim, zlogovanja in prepoznavanja prvega/zadnjega zloga. Besedam ni znal določiti prvega/zadnjega glasu in jih glaskovati, ampak je besede črkoval, namesto prvega/zadnjega glasu pa je določil prvo/zadnjo črko. Pri branju je prešel s črkovalne na zlogovalno metodo branja. S tem je postal zanesljivejši pri branju daljših neznanih besed, prav tako se je zmanjšalo število napak med branjem. Učenka B je prav tako kot učenec A napredovala v stopnji fonološkega zavedanja glede prepoznavanja rim in zlogovanja. Še vedno pa ni znala besed glaskovati in jim določiti prvega/zadnjega glasu, ampak je besede črkovala in jim določala prvo/zadnjo črko. Učenka je še vedno brala po črkovalni metodi. Napredovala je v hitrosti in natančnosti branja. Ob koncu raziskave je imela težave pri branju besed, ki vsebujejo soglasniške sklope. Ugotovila sem, da učenec, ki je notranje motiviran in ima ustrezne pogoje za delo, lažje in hitreje napreduje v razvoju bralne tehnike.

92 V raziskavi se je pokazalo, da je učenje branja na daljavo zahteven in kompleksen proces, ki s seboj prinaša kar nekaj omejitev. Največja težava je internetna povezava, ki je pogosto ohromljena ali pa je nenadno prekinjena in zato se učenec in učitelj velikokrat slabo slišita oz.

sploh ne slišita. Učitelj na daljavo zelo težko motivira nemotiviranega bralca. Poučevanje branja na daljavo zahteva veliko časa in truda, predvsem pa angažiranosti učitelja. Ta mora biti fleksibilen in inovativen. Učiteljev trud pa je poplačan, saj se učitelj prav tako kot učenec razveseli napredka v učenčevem branju.

Raziskava je še pokazala, da je učenčeva motivacija za branje povezana z odnosom staršev do branja. Starši, ki mislijo, da je branje pomembno in ga dojemajo kot vrednoto, spodbujajo otroke k dnevni vaji branja in razvoju pozitivnega odnosa do branja. Starši z negativnim odnosom do branja pa ta odnos prenesejo na otroke in to pri njih povzroči, da so nemotivirani za branje. Kvalitativna raziskava je pokazala, da boljša bralca bereta 5-krat na teden približno pol ure na dan, slabša bralca pa 3-krat na teden po 10 minut.

Ugotovila sem, da je pozitivna povratna informacija zelo pomembna. Zdi se mi, da učencem veliko pomeni pohvala, tudi če je napredek majhen. Ob pohvalah bo otrok videl, da napreduje in bo z večjim veseljem in zagonom uril svoje branje. Z bralno knjižico Juhej, že berem! lahko učenci postopno in v lastnem tempu urijo svoje branje po zlogovalni metodi. Primerna je tako za uspešnejše kot tudi manj uspešne bralce.

Rezultatov raziskave zaradi premajhnega števila sodelujočih ne moremo posplošiti na celotno množico. V raziskavi so sodelovali učenci drugega razreda, kar pomeni, da rezultatov ne moremo posplošiti na ostale razrede javne osnovne šole. Raziskavo bi lahko izvedli na večjem številu sodelujočih učencev in fizično na šoli ter bi nato primerjali rezultate poučevanja branja na daljavo in v šoli. Raziskavo bi lahko izvedli tudi z učenci prvega razreda in primerjali bralno zmožnost učencev prvega in drugega razreda.

Z akcijsko in kvalitativno raziskavo sem prispevala k nekaterim spoznanjem na področju didaktike slovenskega jezika, tj. k razvijanju bralne zmožnosti. Pričakujem, da bodo rezultati raziskave pomagali učiteljem pri oblikovanju pouka začetnega branja.

93