Kakšno je branje učencev na začetku in koncu raziskave?

V preglednici 20 je predstavljena bralna zmožnost učenca A in učenke B pred začetkom in ob koncu razvijanja bralne zmožnosti, in sicer po naslednjih področjih: fonološko zavedanje, branje besed, branje povedi, branje besedila in bralno razumevanje.

82 Preglednica 21: Bralna zmožnost učenca A na začetku in koncu raziskave

Bralna zmožnost učenca A pred začetkom razvijanja bralne zmožnosti

Bralna zmožnost učenca A ob koncu razvijanja bralne zmožnosti

FONOLOŠKO ZAVEDANJE

(prepoznavanje rim, zlogovanje, določanje prvega in zadnjega zloga, glasovanje, določanje prvega in zadnjega glasu)

Učenec A ni prepoznal vseh rim. Besede je znal zlogovati, ni pa znal določiti prvega in zadnjega zloga, ampak je določil prvo in zadnjo črko. Učenec A ni znal glaskovati, prav tako ni razumel, kaj pomeni razdeliti besede na glasove. Učenec je izbrane besede črkoval in jim je namesto prvega in zadnjega glasu določil prvo in zadnjo črko.

FONOLOŠKO ZAVEDANJE

(prepoznavanje rim, zlogovanje, določanje prvega in zadnjega zloga, glasovanje, določanje prvega in zadnjega glasu)

Učenec A je prepoznal vse dane rime.

Besede je pravilno zlogoval in jim določil prvi in zadnji zlog. Učenec A še vedno ni znal glaskovati, ampak je besede črkoval,

Besede so bile pri sedmi nalogi urejene od lažjih do zahtevnejših. Besede, ki imajo večje število vokalov v besedi in ki imajo soglasniško skupino na začetku besede, so lažje berljive (Golli, 1991). Učenec je brez težav prebral besede pri sedmi nalogi, tudi besede poštar, otroci in štorklja, ki imajo zahtevnejše soglasniške sklope, je brez težav prebral.

BRANJE BESED

Učencu A je šlo branje besed na končnem preizkusu že tekoče, brez napak, branje pa je bilo še hitrejše.

BRANJE POVEDI

Učenec A je tekoče prebral slikopis in krajše povedi z znanimi besedami. Težave je imel z neznanimi besedami, ki imajo soglasniški sklop na sredini besede (podrta). Golli (1991) pravi, da so lažje

BRANJE POVEDI

Učenec je na končnem preizkusu vse povedi prebral brez napak in je lepo upošteval končno ločilo. Težave je imel

83 berljive besede, ki imajo soglasniški sklop

na začetku besede. Kljub temu je učenec imel še vedno težave z branjem besede prvošolci, ki ima soglasniški sklop na začetku besede. Nekaterim znanim besedam (drevesa-drevesu; motorno-motorko; kolebnico-kolebnice) je spremenil zadnjo črko.

samo pri besedi plezalo, ki ji je spremenil zadnjo črko in prebral besedo plezalni.

BRANJE BESEDILA

Učenec A je zmogel prebrati celotno besedilo. V eni minuti je prebral 12 besed.

Pri branju besed je šest besed prebral narobe, to pomeni, da je posameznim besedam dodal/spremenil kakšno črko (lopatko- opatka; plava-plaža; plavalne-plavalnih; peščen-peščeni; kamni-kamenčki; polži-poleži).

BRANJE BESEDILA

Učenec A je na končnem preizkusu prebral 14 besed v minuti, kar pomeni, da je malce napredoval v hitrosti branja. Najbolj se pa je poznal napredek v pravilnosti prebranega, kar pomeni, da je učenec le besedo grabljice prebral kot grabi, vse ostale besede je prebral pravilno.

BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec A je imel na začetnem preizkusu bralnega razumevanja težave z branjem in kot pravi D. Golli (1991) učenca slaba tehnika branja ovira pri bralnem razumevanju. Pri učencu se je bralno nerazumevanje prebranega kazalo v napačnih odgovorih na vprašanja, ki bi jih drugače samo prenesel iz besedila.

BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec A je bolj suveren pri branju, kar se je pokazalo tudi pri bralnem razumevanju.

Učenec je besedilo prebral skoraj brez napak in je bral z razumevanjem, ker mu ni bilo potrebno toliko pozornosti

posvečati tehniki branja. Učenec je zato na vsa vprašanja na končnem bralnem

preizkusu odgovoril pravilno.

84 Preglednica 22: Bralna zmožnost učenke B na začetku in koncu raziskave

Bralna zmožnost učenke B pred začetkom razvijanja bralne zmožnost

Bralna zmožnost učenca B ob koncu razvijanja bralne zmožnosti

FONOLOŠKO ZAVEDANJE

(prepoznavanje rim, zlogovanje, določanje prvega in zadnjega zloga, glasovanje, določanje prvega in zadnjega glasu)

Učenka B ni prepoznala vseh rim. Besede je pravilno zlogovala, ni pa znala določiti prvega in zadnjega zloga, ampak je določila prvo in zadnjo črko. Učenka ni znala glaskovati, prav tako ne razume, kaj pomeni razdeliti besede na glasove, ampak je izbrane besede črkovala in jim namesto prvega in zadnjega glasu določila prvo in zadnjo črko.

FONOLOŠKO ZAVEDANJE

(prepoznavanje rim, zlogovanje, določanje prvega in zadnjega zloga, glasovanje, določanje prvega in zadnjega glasu)

Učenka B je prepoznala vse dane rime.

Besede je pravilno zlogovala in jim določila prvi in zadnji zlog. Učenka B še vedno ni znala glaskovati, ampak je besede črkovala, saj ni ločila razlike med črko in glasom. Prav tako je ob navodilu, da mora določiti prvi in zadnji glas, določila prvo in zadnjo črko.

BRANJE BESED

Učenka je brez težav prebrala besede pri sedmi nalogi, tudi besede, ki imajo zahtevnejše soglasniške sklope. Težave je imela le pri besedi glava, ki jo je črkovala in črk ni znala povezati v besedo. D. Golli (1991) sicer besede, ki imajo soglasniško skupino na začetku besede, uvršča med laže berljive.

BRANJE BESED

Učenka je napredovala v branju besed in jih je brez težav prebrala po zlogovalni

85 Težave je imela z branjem povedi, ki se

začnejo z besedo, ki ima na sredini (podrta) ali na začetku (prvošolci) besede soglasniški sklop. Ker ni znala prebrati teh besed, je takšne povedi kar izpustila.

sklopov, a sedaj le-ti niso vplivali na branje preostalega dela povedi.

BRANJE BESEDILA

Učenka je zmogla prebrati samo dve povedi besedila. Branje je bilo počasno in mučno. V eni minuti je prebrala 5 besed.

Pri branju je dve besedi prebrala narobe, dve besedi pa je samo črkovala.

BRANJE BESEDILA

Učenka je na končnem preizkusu prebrala tri povedi. V eni minuti je prebrala 12 besed, kar je velik preskok v hitrosti branja.

Prav tako je bilo branje bolj natančno, saj je imela težave samo z branjem besede grabljice.

Učenec A je napredoval v stopnji fonološkega zavedanja glede prepoznavanja rim, zlogovanja in prepoznavanju prvega/zadnjega zloga. Besedam ni znal določiti prvega/zadnjega glasu in jih glaskovati, ampak je besede črkoval, namesto prvega/zadnjega glasu pa določil prvo/zadnjo črko. Učenec je pri branju prešel iz črkovalne metode na zlogovalno metodo branja. S tem je postal bolj zanesljiv pri branju daljših neznanih besed, prav tako se je zmanjšalo število napak med branjem. Učenka B je prav tako kot učenec A napredovala v stopnji fonološkega zavedanja glede prepoznavanja rim in zlogovanja. Še vedno pa ni znala besed glaskovati in jim določati prvega/zadnjega glasu, ampak je besede črkovala in jim določila prvo/zadnjo črko. Učenka še vedno bere po črkovalni metodi, napredovala pa je v hitrosti in natančnosti branja. Težave je imela pri branju besed, ki vsebujejo soglasniške sklope.