Bilban, M. (2013). Govorno-jezikovne motnje predšolskih otrok in vpliv staršev nanje.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s 2. 7. 2021 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1639/1/Diplomsko_delo_-_za_tisk.pdf.
Bucik, N. (2003). Motivacija za branje. V: Bucik, N., Jamnik, T., Knaflič, L., Lukan Matko, I., Požar - Matjašič, N., in Remškar, S., Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja.
Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Čelešnik, P. (2013). Funkcionalna pismenost vzgojiteljic. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Pridobljeno 12. 6. 2021 s
http://pefprints.pef.uni-lj.si/1885/1/Petra_%C4%8Cele%C5%A1nik_-_Funkcionalna_pismenost_vzgojiteljic.pdf.
Doupona Hrovat, M. (2011). Šola naj dobro bralno pismenost omogoči vsem in jo zahteva od vsakega otroka. V: Nolimal, F., Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi: zbornik konference.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Golli, D. (1991). Opismenjevanje v prvem razredu. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Schellander, A. (1992). Aktualna vprašanja pouka začetnega branja in pisanja: hkratno pridobivanje velikih in malih črk. V: Golli, D., Schellander, A., Adamič, M., Kramarič, M., Knez, A., Herlah Šelih, M., Škodlar, A., Jalovec, V., in Žerdin, T., Sodobne oblike
opismenjevanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 9–20.
Golli, D., Grginič, M., in Kozinc, A. (1996). Govorimo – poslušamo, pišemo – beremo.
Priročnik za učitelje. Trzin: Založba Izolit.
Grginič, M. (2012). Opismenjevanje – izziv za učence, učitelje in starše. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za znanost, kulturo in šport. Pridobljeno 7. 4. 2021 s
https://arhiv.acs.si/ucna_gradiva/Opismenjevanje_izziv_za_ucence_ucitelje_in_starse.pdf.
Grmič - Podgorelec, M., Curk, N. (2007). Razvijanje pismenosti – projekt za učence s posebnimi potrebami. V: Grosman, M., Gomivnik Thuma, V., Hanuš, B., Novljan, S., Vintar, J., Stopenjskost pri usvajanju pismenosti: postopen pouk bralne pismenosti na vseh ravneh šolanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Grosman, M. (2007). Zakaj je na vseh ravneh šolanja potreben razvojnim stopnjam učencev prilagojen pouk bralne pismenosti in stopenjskost pri usvajanju bralne pismenosti. V: Grosman, M., Gomivnik Thuma, V., Hanuš, B., Novljan, S., Vintar, J., Stopenjskost pri usvajanju pismenosti: postopen pouk bralne pismenosti na vseh ravneh šolanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Grosman, M., Pečjak, S. (2005). Znanja in prepričanja slovenskih učiteljev o bralni pismenosti.
Vzgoja in izobraževanje, 36 (2-3), 39–49.
Hannon, P. (1995). Literacy, Home and School. London; Washington, DC: Falmer Press.
Haramija, D., Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga, 44 (98), 5–16.
94 Intihar, D., Kepec, M. (2002). Partnerstvo med domom in šolo: priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kalin, J. (2008). Partnerstvo učiteljev in staršev z vidika zagotavljanja boljše učne uspešnosti učencev. Sodobna pedagogika, 59 (5), 10–8. Pridobljeno 15. 4. 2021 s
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OJUD4CO6/93baf0a0-7b62-4533-86fc-71e0f9e2f392/PDF.
Korošec, P. (2013). Primerjava opismenjevanja v pedagoškem konceptu montessori in opismenjevanja v Učnem načrtu za slovenščino. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno
10. 6. 2021 s
http://pefprints.pef.uni-lj.si/1371/1/MAGISTRSKA_NALOGA_Petra_Koro%C5%A1ec.pdf.
Magajna, L. (2000). Razvoj glasovnega zavedanja in začetno branje. V: Križaj Ortar, M., Magajna, L., Pečjak, S., Žerdin, T., Slovenščina v 1. triletju osnovne šole, 1. del. Trzin: Izolit.
57–67.
Marjanovič Umek, L., Peklaj, U., in Pečjak, S. (2012). Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Meža, M. (2020). Poučevanje matematike na daljavo na razredni stopnji v času epidemije.
Koper: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 16. 4. 2021 s
https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=15820&lang=slv.
Nacionalna komisija za razvoj pismenosti. (2006). Nacionalna strategija za razvoj pismenosti.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 20. 3. 2021 s strategija-V3-4.cdr (acs.si).
Nacionalna komisija za razvoj pismenosti. (2019). Nacionalna strategija za razvoj pismenosti za obdobje 2019–2030. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 1. 7. 2021 s https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/.
Pečjak, S. (1993). Kako do boljšega branja. Tehnike in metode za izboljšanje bralne učinkovitosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pečjak, S. (2000). Procesi zaznavanja in mišljenja pri začetnem opismenjevanju. V: Križaj Ortar, M., Magajna, L., Pečjak, S., Žerdin, T., Slovenščina v 1. triletju osnovne šole, 1. del.
Trzin: Izolit. 43–56.
Pečjak, S., Bucik, N. (2004). Bralna motivacija učencev v osnovni šoli. Psihološka obzorja, 13 (4), 33–54. Pridobljeno 15. 4. 2021 s
http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2004_4/pecjak_bucik.pdf.
Pečjak, S, Bucik, N., Gradišar, A., in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
95 Pečjak, S., Bucik, N., Peštaj, M., Podlesek, A., in Pirc, T. (2010). Bralna pismenost ob koncu osnovne šole – ali fantje berejo drugače kot dekleta. Sodobna pedagogika, 61 (127), 86–102.
Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pečjak, S., Magajna, L., in Podlesek, A. (2012). Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti učencev 1.—3. razreda. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Premrl, D., Pižorn, K. (2010). Vloga učitelja pri učni uspešnosti učenca. Vestnik za tuje jezike, 2 (1/2), 159-173.
Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. (2018). Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 12. 6. 2021 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf.
Ropič, M. (1996). Podaljšano opismenjevanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Ropič, M. (2000). Praktični problemi v začetnem opismenjevanju. Sodobna pedagogika, 51 (2), 74–82.
Ropič, M. (2003). Opismenjevanje v devetletni šoli: metode in trajanje. Sodobna pedagogika, 54 (4), 144–166.
Rot Vrhovec, A. (2018). Gradivo za vaje iz didaktike slovenskega jezika. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rot Vrhovec, A. (2020a). Juhej, že berem! Bralna knjižica 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Rot Vrhovec, A. (2020b). Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Rot Vrhovec, A. (2021). Začetno opismenjevanje na daljavo. V 2. konferenca Učitelj učitelju učitelj. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rupnik Vec, T. (2020). Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Speech Pathology Tools. 2017. Interaktivna orodja za otroke in strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. Pridobljeno 2. 7. 2021 s https://ec.europa.eu.
Skubic, D. (2010). Funkcionalna pismenost bodočih vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka.
Jezik in slovstvo, 55 (1/2), 91–106. Pridobljeno 26. 3. 2021 s 2010-01-02-skubic.pdf (jezikinslovstvo.com).
Sunarić, T. (2017). Začetno opismenjevanje učenca priseljenca v prvem razredu. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 23. 3. 2021 s Tamara_Sunari.pdf (uni-lj.si).
Štigl, S. (2018). Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi Pisa 2018. Ljubljana:
Pedagoški inštitut. Pridobljeno 8. 3. 2021 s PISA_2018_Izhodisca_bralne_pismenosti.pdf (pei.si).
96 Vinšek, K. (2020). Pouk na daljavo – skoči in plavaj. Sodobna pedagogika, 71 (4), 120–124.
Zorman, A. (2013). Razvoj osnovne pismenosti enojezičnih in večjezičnih otrok. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje – Pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Zupančič, K. (2011). Učenje branja – projekt učenca, učitelja in starša. V: Nolimal, F., Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi: zbornik konference. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žalik, L. (2007). Opismenjevanje v prvem triletju. Maribor: Tiskarna Tehniških fakultet.
Žmavc, J., Autor, S., in Gril, A. (2020). »Tudi mama se vam zahvaljuje in vas pozdravlja« - Pedagoški proces z otroki priseljencev med epidemijo covida-19. Sodobna pedagogika, 71 (4), 58–74.
Viri delovnih listov:
https://www.voranc.si/wp-content/uploads/2020/04/BRANJE-AIMNTJ-barvno.pdf https://www.voranc.si/wp-content/uploads/2020/04/A-N-A.pdf
https://www.voranc.si/wp-content/uploads/2020/04/SAMOGLASNIKI-IN-TJKDPBG-barvno.pdf
https://www.voranc.si/wp- content/uploads/2020/04/MNVLRC%C4%8CS%C5%A0HZ%C5%BDF-IN-SAMOGLASNIKI-barvno.pdf
97
PRILOGE
Priloga 1: Soglasje staršev
Brežice, 16. 11. 2020
Spoštovani starši,
sem Špela Vegelj, študentka 1. letnika podiplomskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Poučevanje na razredni stopnji. V okviru magistrskega dela želim izvesti raziskavo z naslovom Razvijanje bralne zmožnosti na daljavo. Namen magistrske naloge je sistematično in konstantno razvijanje bralne zmožnosti pri drugošolcu, Vašem otroku. Zaradi trenutne situacije s koronavirusom bi delo potekalo na daljavo (preko Zooma), in sicer en mesec, od ponedeljka do petka, 10–15-minut. Pri raziskavi bom zagotovila popolno otrokovo anonimnost. Rezultati raziskave in morebitni posnetki dela preko računalnika bodo uporabljeni samo za potrebe magistrskega dela. Predvidevam, da bo Vaš otrok zaradi individualnega pristopa izboljšal svojo bralno zmožnost. Če se strinjate, da v svojo raziskavo vključim Vašega otroka, Vas prosim, da podpišete soglasje.
V upanju na morebitno sodelovanje Vas lepo pozdravljam.
Špela Vegelj ---
Soglasje staršev
Podpisani/-a _______________________________________ soglašam, da moj otrok sodeluje v raziskavi Razvijanje bralne zmožnosti na daljavo, ki jo bo izvedla Špela Vegelj, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, in da se rezultate uporabi za potrebe magistrskega dela.
Podpis: _____________________________
Kraj in datum: _________________________
98 Priloga 2: Bralni preizkus
BRALNI PREIZKUS
1. KATERE BESEDE, KI JIH PREDSTAVLJAJO SLIKE, SE RIMAJO?
2. ZLOGUJ BESEDO ŽABA. KATERI JE PRVI ZLOG V BESEDI ŽABA? KATERI JE ZADNJI ZLOG V BESEDI ŽABA?
3. ZLOGUJ BESEDO VEVERICA. KATERI JE PRVI ZLOG V BESEDI VEVERICA?
KATERI JE ZADNJI ZLOG V BESEDI VEVERICA?
4. PONOVI BESEDO ZA MENOJ: RIBA. KATERI JE PRVI GLAS V BESEDI RIBA?
KATERI JE ZADNJI GLAS V BESEDI RIBA?
5. PONOVI BESEDO ZA MENOJ: BALON. KATERI JE PRVI GLAS V BESEDI BALON? KATERI JE ZADNJI GLAS V BESEDI BALON?
6. POVEDALA TI BOM NEKAJ BESED, TI JIH PA RAZDELI NA GLASOVE. ZA PRIMER TI BOM POVEDALA BESEDO ŽABA. Ž-A-B-A.
ŽOGA
MIŠ
LIMONA
SLON
7. PREBERI NASLEDNJE BESEDE.
ŠOLA
ČOKOLADA
VRATA
99
GLAVA
POŠTAR
OTROCI
ŠTORKLJA
8. PREBERI NASLEDNJE POVEDI.
TO JE .
TO JE IGRAČA.
VIDIM LETALO.
IMA MAMA IVA REVMO?
NEVA IMA NOVO TORBO.
SAŠA SI ŠIVA VEČERNO OBLEKO.
PODRTA DREVESA RAZŽAGAMO Z MOTORNO ŽAGO.
PRVOŠOLCI SO V TELOVADNICI MED URO ŠPORTA PLEZALI, SE LAZILI IN PRESKAKOVALI KOLEBNICO.
9. PREBERI BESEDILO.
NIK IN LIZA IMATA RADA POČITNICE NA MORJU. LIZA NESE NA PLAŽO PLAVALNO DESKO, VEDRO, GRABLJICE IN LOPATKO. NIK ŽE PLAVA BREZ PLAVALNE DESKE, ZATO NA PLAŽO VZAME MASKO, DIHALKO, PLAVUTKE IN MREŽO. V VODI SE POTAPLJA, IŠČE ŠKOLJKE IN JIH DAJE V MREŽO. LIZA Z GRABLJICAMI GRABI MIVKO, Z LOPATKO NAPOLNI VEDRO IN GA OBRNE NAOKROG. SEZIDA VELIK PEŠČEN GRAD. OKRASI GA S KAMNI, POLŽI IN ŠKOLJKAMI.
100 Priloga 3: Preizkus bralnega razumevanja
PREIZKUS 2