3.3 RAZISKOVALNA METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
3.3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS INSTRUMENTOV
Zbiranje podatkov je potekalo junija 2021, ko so bili izbrani učni sklopi že obdelani.
Podatke smo zbirali v enem izmed 3. razredov izbrane mestne šole. Sprva smo se sestali z ravnateljico in učiteljico, ki poučuje v 3. razredu. Dogovorili smo se o poteku raziskave in soglasjih staršev. Po pridobitvi soglasij staršev smo lahko v skladu z etičnimi standardi Komisije za etiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani izpeljali raziskavo.
37
Pred izvedbo raziskave v juniju smo opravili pilotsko raziskavo, s pomočjo katere smo ugotovili pomanjkljivosti didaktičnih iger, preizkusa znanja in štirih vprašalnikov.
Pilotsko raziskavo smo izvedli v mesecu marcu na izbrani mestni šoli na JV Slovenije.
Zbiranje podatkov je potekalo tri dni. Prvi dan (18. 6. 2021) so učenci izpolnili anketni vprašalnik Likertovega tipa s petstopenjsko lestvico stališč o tem, kakšnega pouka si učenci pri spoznavanju okolja želijo. Rešili so tudi preizkus znanja (pred-test), s katerim smo želeli ugotoviti predznanje učencev o izbranih učnih vsebinah. Drugi dan (21. 6.
2021) sta bili odigrani dve tekmovalni didaktični igri, najprej didaktična igra z učno vsebino okoljska vzgoja in nato didaktična igra z učno vsebino življenjska okolja. Po vsaki izvedeni didaktični igri so učenci izpolnili anketni vprašalnik, v katerem so s pomočjo kratkih vprašanj izrazili mnenje o izvedenih didaktičnih igrah, kaj bi oni pri tem spremenili, kako so se pri tem počutili in kako pogosto so deležni didaktičnih iger pri pouku spoznavanja okolja. Tretji dan (22. 6. 2021) je bila odigrana še tretja tekmovalna didaktična igra z učno vsebino čutila. Po odigrani didaktični igri so učenci izpolnili anketni vprašalnik, v katerem so enako kot dan prej s pomočjo kratkih vprašanj izrazili mnenje o izvedenih didaktičnih igrah. Anketni vprašalnik Likertovega tipa s petstopenjsko lestvico stališč so ponovno izpolnili po vseh odigranih didaktičnih igrah, saj nas je zanimalo, ali se njihovo mnenje oziroma želje spremenijo po izvedenih didaktičnih igrah. Učenci so ponovno rešili preizkus znanja (po-test), ki je bil enak kot preizkus znanja (pred-test). S primerjavo dosežkov učencev na pred in po testu smo ugotovili, kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger za tematske sklope okoljska vzgoja, človek in pojavi ter živa bitja. Učiteljica jih je vnaprej pripravila na prihod novega učitelja, s socialno igro smo se spoznali in ustvarili prijetno klimo v razredu, zato predpostavljamo, da je bil vpliv tega majhen.
Zagotovljena je bila objektivnost, zanesljivost, veljavnost in občutljivost instrumentov.
Instrumenti so bili pripravljeni za namen raziskave. Vse pridobljene podatke iz preizkusov znanja in anketnih vprašalnikov smo kategorizirali in jih vnesli v Excel, kasneje smo podatke vnesli v program IBM SPSS. Glede na potrebe posameznih spremenljivk smo uporabili Mann-Whitney test. Vse didaktične igre smo samostojno izvedli in načrtovali.
V nadaljevanju so predstavljeni instrumenti, s pomočjo katerih smo pridobili podatke za potrebe naše raziskave.
38 PRED-TEST IN PO-TEST
Za raziskavo smo uporabili preizkus znanja, ki so ga učenci reševali pred in po izvedenih didaktičnih igrah (podpoglavje 7.1). Pred-test je bil enak po-testu. Namen je bil, da ugotovimo, kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi didaktičnih iger.
Preizkus znanja je zajemal 9 nalog (3 naloge za tematski sklop okoljska vzgoja, 3 naloge za tematski sklop človek in pojavi in 3 naloge za tematski sklop živa bitja). V nalogah smo preverjali učenčevo znanje o učnih vsebinah okoljska vzgoja, življenjski prostori in čutila. Naloge so bile različnih tipov: povezovalnega tipa, odprtega tipa, dopolnjevalnega tipa, izbirnega tipa in zaprtega tipa. Učenec je moral uporabiti svoje znanje, razumevanje, sklepanje in ustvarjanje.
ANKETNI VPRAŠALNIK O DIDAKTIČNIH IGRAH
Po vsaki izvedeni didaktični igri so učenci izpolnili anketni vprašalnik (podpoglavje 2.1).
Ta se je nanašal na odigrano didaktično igro. Z anketnim vprašalnikom smo želeli izvedeti, kako so se ob igranju didaktične igre počutili, ali jim je bila didaktična igra všeč, ali bi kaj spremenili in zakaj bi ali ne bi kaj spremenili, ali si pri spoznavanju okolja želijo didaktičnih iger, kakšne so njihove dosedanje izkušnje z didaktičnimi igrami in kako pogosto so deležni didaktičnih iger pri spoznavanju okolja. Učenci so odgovarjali na vprašanja, ki so bila zaprtega ali odprtega tipa. Večina nalog je bila izbirnega tipa.
ANKETNI VPRAŠALNIK O POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU Učenci so izpolnili tudi anketni vprašalnik o njihovih željah in mnenju o pouku spoznavanja okolja v 3. razredu (podpoglavje 7.3). Anketni vprašalnik je bil Likertovega tipa s petstopenjsko lestvico stališč o tem, kakšnega pouka si učenci pri spoznavanju okolja želijo. Anketni vprašalnik so izpolnili pred odigranimi didaktičnimi igrami, nato pa so enakega rešili še enkrat, ko so vse didaktične igre že odigrali. S tem smo želeli izvedeti, ali se njihove želje in mnenje kaj spremenijo, ko so deležni načina poučevanja, ki ga morda niso vajeni, ali pa so ga deležni v zelo nizki meri. Učenci pojma didaktična igra ne razumejo, zato smo to nadomestili z učenjem prek igre. S tem smo se izognili nerazumevanju in dodatnim vprašanjem.
39 3.3.3 OPIS DIDAKTIČNIH IGER
V nadaljevanju predstavljamo tri didaktične igre, ki smo jih oblikovali za namen naše raziskave in so uporabljene pri učnih vsebinah okoljska vzgoja, življenjski prostori in čutila.
3.3.3.1 Didaktična igra za učno vsebino okoljska vzgoja: Rešimo okolje OPIS
Didaktična igra Rešimo okolje je namenjena uporabi v tretjem razredu osnovne šole pri obravnavi tematskega sklopa okoljska vzgoja. Skozi igro učenci utrjujejo znanje o ločevanju odpadkov, čiščenju vode, posledicah onesnaževanja okolja in piktogramih, ki prispevajo k čistejšemu naravnemu okolju.
UČNI IN SPLOŠNI CILJI
• Učenci znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo.
• Učenci vedo, kako ljudje prispevamo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja.
• Učenci vedo, kako ustrezno ravnamo z odpadki za varovanje in vzdrževanje okolja.
• Učenci poznajo glavne onesnaževalce in posledice onesnaževanja vode, zraka in tal.
NAVODILA ZA UČENCE
V skupine po 4–6 igralcev se razdelite naključno s pomočjo žreba sličic.
Vsaka skupina prejme škatlo, v kateri so navodila in pripomočki za igranje igre (slika 1).
40 Slika 1: Didaktična igra Rešimo okolje
Igro začnete igrati na znak učitelja. Igra traja od 20 do 30 minut.
Igro igrate tako, da najprej rešite dane naloge v prvi škatli (slika 2 in slika 3).
Slika 2: Navodila didaktične igre Rešimo okolje
Slika 3: Prva škatla: Ali ravnam pravilno?
41
Pri vsaki nalogi boste dobili eno števko trimestnega števila. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico druge škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 4).
Slika 4: Odklenjena ključavnica
Nadaljujete z nalogami v drugi škatli, kjer ponovno dobite trimestno število. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico tretje škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 5 in slika 6).
Slika 5: Naloge v drugi škatli Slika 6: Druga škatla: Umazano mesto
Rešite še naloge v tretji škatli in dobljeno trimestno število odnesite k učitelju (slika 7 in slika 8).
42
Slika 7: Naloge v tretji škatli Slika 8: Tretja škatla: Kako očistimo vodo?
Zmaga tista skupina, ki prva ugotovi pravilno trimestno število in odklene škatlico, ki je postavljena na mizi pri učitelju.
ČAS TRAJANJA IGRE Igra traja 20–30 minut.
ŠTEVILO IGRALCEV
V eni skupini je lahko 4–6 igralcev.
PRILOGE
Kartice z navodili, kartice za igranje igre, kartice za žreb, podlage za igro in kartice, slike smeti, slike različnih voda.
PRIPOROČILA ZA UČITELJE
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 4 do 6 učencev. V skupine jih lahko razdeli tudi po lastni presoji. Paziti mora le, da je v vsaki skupini vsaj en dober bralec. Pred začetkom igre učitelj razporedi mize po razredu tako, da bodo imeli učenci dovolj prostora za igro. Učitelj naj igranje učencev nadzoruje in jim bo na voljo, če bodo imeli učenci dodatno vprašanje ali pa bodo v dvomu o pravilnosti rešitve.
43 KLASIFIKACIJA IGRE
Po Cehovi klasifikaciji glede na namen in način didaktično igro uvrščamo med tekmovalne igre.
3.3.3.2 Didaktična igra za učno vsebino življenjska okolja: Raziskujmo naravo OPIS
Didaktična igra Raziskujmo naravo je namenjena uporabi v tretjem razredu osnovne šole pri obravnavi tematskega sklopa živa bitja. Skozi igro učenci utrjujejo znanje o živalih in rastlinah, ki jih najdemo v različnih življenjskih okoljih, o delu na kmetiji, zgradbi drevesa in merjenju temperature.
UČNI IN SPLOŠNI CILJI
• Učenci prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja.
• Učenci znajo razlikovati značilna okolja v Sloveniji ter živali in rastline v njih (vrt, polje, gozd, travnik, morje in reka).
• Učenci vedo, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi.
• Učenci znajo meriti temperaturo vode.
NAVODILA ZA UČENCE
V skupine po 4–6 igralcev se razdelite naključno s pomočjo žreba sličic.
Vsaka skupina prejme škatlo, v kateri so navodila in pripomočki za igranje igre (slika 9).
44 Slika 9: Didaktična igra Raziskujmo naravo
Igro začnete igrati na znak učitelja. Igra traja od 20 do 25 minut.
Igro igrate tako, da najprej rešite dane naloge v prvi škatli (slika 10 in slika 11).
Slika 10: Navodila didaktične igre Raziskujmo naravo
Slika 11: Prva škatla: Vrt in polje
45
Pri vsaki nalogi boste dobili eno števko trimestnega števila. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico druge škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 12).
Slika 12: Odklenjena ključavnica
Nadaljujete z nalogami v drugi škatli, kjer ponovno dobite trimestno število. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico tretje škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 13 in slika 14).
Slika 13: Naloge v drugi škatli Slika 14: Druga škatla: Morje in reka
Rešite še naloge v tretji škatli in dobljeno trimestno število odnesite k učitelju (slika 15 in slika 16).
46
Slika 15: Naloge v tretji škatli Slika 16: Tretja škatla: Gozd in travnik
Zmaga tista skupina, ki prva ugotovi pravilno trimestno število in odklene škatlico, ki je postavljena na mizi pri učitelju.
ČAS TRAJANJA IGRE Igra traja 20–25 minut.
ŠTEVILO IGRALCEV
V eni skupini je lahko 4–6 igralcev.
PRILOGE
Kartice z navodili, kartice za igranje igre, kartice za žreb, podlage za igro in kartice, slike živali in rastlin.
PRIPOROČILA ZA UČITELJE
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 4 do 6 učencev. V skupine jih lahko razdeli tudi po lastni presoji. Paziti mora le, da je v vsaki skupini vsaj en dober bralec. Pred začetkom igre učitelj razporedi mize po razredu tako, da bodo imeli učenci dovolj prostora za igro. Učitelj naj igranje učencev nadzoruje in jim bo na voljo, če bodo imeli učenci dodatno vprašanje ali pa bodo v dvomu o pravilnosti rešitve.
47 KLASIFIKACIJA IGRE
Po Cehovi klasifikaciji glede na namen in didaktično igro uvrščamo med tekmovalne igre.
3.3.3.3 Didaktična igra za učno vsebino čutila: Preizkušajmo čutila OPIS
Didaktična igra Preizkušajmo čutila je namenjena uporabi v tretjem razredu osnovne šole pri obravnavi tematskega sklopa človek in pojavi. Skozi igro učenci utrjujejo znanje o sestavi očesa, sencah, zgradbi ušesa, širjenju zvoka, prepoznavanju različnih vonjav, okusu in tipu.
UČNI IN SPLOŠNI CILJI
• Učenci poznajo svoja čutila.
• Učenci vedo, kako nastane senca, in poznajo pogoje, ki nam omogočajo, da predmet vidimo (predmeti oddajajo svetlobo ali so osvetljeni).
• Učenci vedo, kako nastane zvok in katere so njegove lastnosti.
• Učenci podrobneje poznajo čutila za vid in zvok.
NAVODILA ZA UČENCE
V skupine po 4–6 igralcev se razdelite naključno s pomočjo žreba sličic.
Vsaka skupina prejme škatlo, v kateri so navodila in pripomočki za igranje igre (slika 17).
48 Slika 17: Didaktična igra Preizkušajmo čutila
Igro začnete igrati na znak učitelja. Igra traja do 20 minut.
Igro igrate tako, da najprej rešite dane naloge v prvi škatli (slika 18 in slika 19).
Slika 18: Navodila didaktične igre Preizkušajmo čutila
Slika 19: Prva škatla: Širjenje zvoka
49
Pri vsaki nalogi boste dobili eno števko trimestnega števila. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico druge škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 20).
Slika 20: Odklenjena ključavnica
Nadaljujete z nalogami v drugi škatli, kjer ponovno dobite trimestno število. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico tretje škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 21 in slika 22).
Slika 21: Naloge v drugi škatli Slika 22: Druga škatla: Sence
Rešite še naloge v tretji škatli in dobljeno trimestno število odnesite k učitelju (slika 23 in slika 24).
50
Slika 21: Naloge v tretji škatli Slika 224: Tretja škatla: Kaj je to?
Zmaga tista skupina, ki prva ugotovi pravilno trimestno število in odklene škatlico, ki je postavljena na mizi pri učitelju.
ČAS TRAJANJA IGRE Igra traja do 20 minut.
ŠTEVILO IGRALCEV
V eni skupini je lahko 4–6 igralcev.
PRILOGE
Kartice z navodili, kartice za igranje igre, kartice za žreb, podlage za igro in kartice, slike živali in rastlin.
PRIPOROČILA ZA UČITELJE
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 4 do 6 učencev. V skupine jih lahko razdeli tudi po lastni presoji. Paziti mora le, da je v vsaki skupini vsaj en dober bralec. Pred začetkom igre učitelj razporedi mize po razredu tako, da bodo imeli učenci dovolj prostora za igro. Učitelj naj igranje učencev nadzoruje in jim bo na voljo, če bodo imeli učenci dodatno vprašanje ali pa bodo v dvomu o pravilnosti rešitve.
51 KLASIFIKACIJA IGRE
Po Cehovi klasifikaciji glede na namen in način didaktično igro uvrščamo med tekmovalne igre.
3.3.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo pridobili s pomočjo pred-testa in po-testa ter štirih vprašalnikov. Vse pridobljene podatke smo uredili, kategorizirali in vnesli v program Excel. Rezultate smo prikazali s tabelami in grafi. Za opis vzorca in spremenljivk smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko, s pomočjo katere smo organizirali opisne podatke (Vogrinc, 2008).
Zanimalo nas je, kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger, zato smo uporabili g-faktor (normalizirani dosežek). G-faktor je razmerje med prirastkom znanja in je neodvisen od začetnega stanja ter meri le napredek (Coletta in Steinert, 2020). Izračunamo ga kot:
𝑔 = 𝑌 − 𝑋 100 − X
X pomeni delež pravilnih odgovorov na pred-testu, Y pa delež pravilnih odgovorov na po-testu. Vrednost g-faktorja pomeni:
• med 0 in 0,3 – raven pridobljenega znanja je nizka,
• med 0,3 in 0,7 – raven pridobljenega znanja je srednja,
• med 0,7 in 1 – raven pridobljenega znanja je visoka (Bao, 2006).
52
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V tem poglavju magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave. Predstavili bomo dosežke učencev na pred-testu in po-testu (podpoglavje 7.1), rezultate o odzivih učencev na odigrane didaktične igre (podpoglavje 7.2) in njihovo mnenje ter želje o pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole (podpoglavje 7.3).
3.4.1 DOSEŽKI UČENCEV NA PRED-TESTU IN PO-TESTU
Preizkus znanja je zajemal 9 nalog, ki so bile različnih tipov (podpoglavje 7.1). Preizkus znanja je sestavljen iz treh delov. Vsak del zajema 3 naloge, ki pokrivajo eno izmed didaktičnih iger. Prve tri naloge so namenjene didaktični igri za učno vsebino okoljska vzgoja, naloge od štiri do šest pokrivajo didaktično igro za učno vsebino življenjska okolja, zadnja tri vprašanja so namenjena didaktični igri za učno vsebino čutila. V preizkus znanja so bile vključene učne vsebine, ki so vključene v didaktične igre. Vsaka naloga na preizkusu znanja je sestavljena iz več delov. Prvi del vsake naloge na preizkusu znanja je enak eni izmed nalog, ki so vključene v didaktične igre. Drugi del nalog na preizkusu znanja je zastavljen tako, da preveri učenčevo splošno razgledanost, razmišljanje, način vrednotenja in povezovanje že znanega z novim.
Preizkus znanja (pred-test in po-test) je zasnovan na vsebinah učnega načrta za spoznavanje okolja, pri čemer je upoštevana Bloomova taksonomija, kjer so morali učenci pokazati različne ravni znanja. V tabeli 2 so k nalogam iz preizkusa znanja dopisane taksonomske stopnje po Bloomu.
53
Tabela 2: Naloge s taksonomskimi stopnjami po Bloomu Naloga Taksonomska stopnja po Bloomu 1. naloga znanje in sinteza
2. naloga znanje in razumevanje 3. naloga znanje in uporaba
4. naloga znanje, analiza, sinteza in vrednotenje 5. naloga znanje in sinteza
6. naloga znanje in uporaba 7. naloga znanje
8. naloga znanje, razumevanje in sinteza 9. naloga znanje in analiza
Preizkus znanja je reševalo 16 učencev 3. razreda mestne osnovne šole na JV Slovenije. Rezultate na pred-testu in po-testu smo predstavili tabelarično in grafično.
1. naloga
Pri prvi nalogi so morali učenci slike različnih odpadkov povezati z ustreznimi smetnjaki in napisati predloge za izboljšanje ločevanja odpadkov. Naša pričakovanja so bila, da bodo v večini nalogo rešili pravilno, saj se s to temo srečujejo na vsakem koraku.
Podane so jim bile slike odpadkov, ki so učencem znane. Pri vprašanju, kjer so morali navesti svoje predloge za izboljšanje ločevanja odpadkov, smo želeli ugotoviti, ali učenci poznajo pravilno ločevanje odpadkov. V tabeli 3 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor). V tabeli 4 so predstavljeni odgovori, ki so jih podali učenci kot predloge za izboljšanje ločevanja odpadkov.
Iz tabele 3 je razvidno, da je na pred-testu nalogo v celoti pravilno rešilo le 31 % učencev. Na po-testu je nalogo v celoti pravilno rešilo 69 % učencev. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so učenci imeli napačne predstave o ločevanju določenih odpadkov. Največ težav so imeli pri uvrstitvi stiropora in aluminijaste folije.
54
Tabela 3: Odgovori učencev pri 1. nalogi na pred-testu in po-testu
Rezultati učencev Pred-test (f) Pred-test (f %) Po-test (f) Po-test (f %)
Pravilno rešena naloga 5 31 11 69
Napačno rešena naloga 11 69 5 31
SKUPAJ 16 100 16 100
* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.
Pri vprašanju, kaj bi oni predlagali za izboljšanje ločevanja odpadkov, so bili odgovori podobni, kar kaže na to, da so seznanjeni s tematiko ločevanja odpadkov. Sami se zavedajo, da so oni tisti, ki prispevajo k ohranjanju čiste narave. V tabeli 4 so predstavljeni odgovori, ki so jih navedli učenci. Nekateri so se večkrat ponovili. Iz odgovorov po-testa je razvidno, da so učenci svoje odgovore dopolnili ali spremenili, saj so se med ali po odigrani didaktični igri o tem pogovarjali.
Tabela 4: Primeri odgovorov učencev pri 1. nalogi na pred-testu in po-testu Odgovori učencev
Pred-test Po-test
Vsak izmed nas bi pospravljal za seboj in smeti vrgel v koš.
Pripravili bi projekt, da bi odpadke uporabili v druge namene oziroma bi jih ponovno uporabili.
Čim več ljudi bi moralo biti seznanjenih s pravilnim ločevanjem odpadkov.
Vsaka hiša bi imela barvne smetnjake za ločevanje odpadkov.
Odpadke bi ponovno uporabili tako, da bi jih reciklirali.
Kupovali bi samo tiste stvari, ki jih zares rabimo. Pazili bi, iz česa je narejena kupljena embalaža.
Na več mest bi postavili table za ločevanje odpadkov.
Smetnjake bi lahko naredili doma iz večjih posod, jih pobarvali in na ta način ponovno uporabili.
55 2. naloga
Pri drugi nalogi so morali učenci poimenovati dva piktograma v povezavi z ohranjanjem čiste narave in narisati ter poimenovati enega. Pričakovali smo, da pri tej nalogi ne bodo imeli težav, saj se s piktogrami srečajo že v 1. razredu. Uporabili smo piktograma, ki sta splošno znana. S tem smo želeli preveriti njihovo splošno razgledanost in opazovanje okolice, ki jih obdaja. Pri risanju in poimenovanju enega piktograma smo pričakovali, da ne bodo imeli večjih težav. V tabeli 5 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo
Pri drugi nalogi so morali učenci poimenovati dva piktograma v povezavi z ohranjanjem čiste narave in narisati ter poimenovati enega. Pričakovali smo, da pri tej nalogi ne bodo imeli težav, saj se s piktogrami srečajo že v 1. razredu. Uporabili smo piktograma, ki sta splošno znana. S tem smo želeli preveriti njihovo splošno razgledanost in opazovanje okolice, ki jih obdaja. Pri risanju in poimenovanju enega piktograma smo pričakovali, da ne bodo imeli večjih težav. V tabeli 5 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo