Tretja škatla: Gozd in travnik - 2.2 OPREDELITEV DIDAKTIČNE IGRE

Slika 15: Naloge v tretji škatli Slika 16: Tretja škatla: Gozd in travnik

Zmaga tista skupina, ki prva ugotovi pravilno trimestno število in odklene škatlico, ki je postavljena na mizi pri učitelju.

ČAS TRAJANJA IGRE Igra traja 20–25 minut.

ŠTEVILO IGRALCEV

V eni skupini je lahko 4–6 igralcev.

PRILOGE

Kartice z navodili, kartice za igranje igre, kartice za žreb, podlage za igro in kartice, slike živali in rastlin.

PRIPOROČILA ZA UČITELJE

Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 4 do 6 učencev. V skupine jih lahko razdeli tudi po lastni presoji. Paziti mora le, da je v vsaki skupini vsaj en dober bralec. Pred začetkom igre učitelj razporedi mize po razredu tako, da bodo imeli učenci dovolj prostora za igro. Učitelj naj igranje učencev nadzoruje in jim bo na voljo, če bodo imeli učenci dodatno vprašanje ali pa bodo v dvomu o pravilnosti rešitve.

47 KLASIFIKACIJA IGRE

Po Cehovi klasifikaciji glede na namen in didaktično igro uvrščamo med tekmovalne igre.

3.3.3.3 Didaktična igra za učno vsebino čutila: Preizkušajmo čutila OPIS

Didaktična igra Preizkušajmo čutila je namenjena uporabi v tretjem razredu osnovne šole pri obravnavi tematskega sklopa človek in pojavi. Skozi igro učenci utrjujejo znanje o sestavi očesa, sencah, zgradbi ušesa, širjenju zvoka, prepoznavanju različnih vonjav, okusu in tipu.

UČNI IN SPLOŠNI CILJI

• Učenci poznajo svoja čutila.

• Učenci vedo, kako nastane senca, in poznajo pogoje, ki nam omogočajo, da predmet vidimo (predmeti oddajajo svetlobo ali so osvetljeni).

• Učenci vedo, kako nastane zvok in katere so njegove lastnosti.

• Učenci podrobneje poznajo čutila za vid in zvok.

NAVODILA ZA UČENCE

V skupine po 4–6 igralcev se razdelite naključno s pomočjo žreba sličic.

Vsaka skupina prejme škatlo, v kateri so navodila in pripomočki za igranje igre (slika 17).

48 Slika 17: Didaktična igra Preizkušajmo čutila

Igro začnete igrati na znak učitelja. Igra traja do 20 minut.

Igro igrate tako, da najprej rešite dane naloge v prvi škatli (slika 18 in slika 19).

Slika 18: Navodila didaktične igre Preizkušajmo čutila

Slika 19: Prva škatla: Širjenje zvoka

Pri vsaki nalogi boste dobili eno števko trimestnega števila. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico druge škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 20).

Slika 20: Odklenjena ključavnica

Nadaljujete z nalogami v drugi škatli, kjer ponovno dobite trimestno število. Ko dobite trimestno število, to odnesite učitelju, ki vam da ključ, s katerim odklenete ključavnico tretje škatle, če je napisano trimestno število pravilno (slika 21 in slika 22).

Slika 21: Naloge v drugi škatli Slika 22: Druga škatla: Sence

Rešite še naloge v tretji škatli in dobljeno trimestno število odnesite k učitelju (slika 23 in slika 24).

Slika 21: Naloge v tretji škatli Slika 224: Tretja škatla: Kaj je to?

Zmaga tista skupina, ki prva ugotovi pravilno trimestno število in odklene škatlico, ki je postavljena na mizi pri učitelju.

ČAS TRAJANJA IGRE Igra traja do 20 minut.

ŠTEVILO IGRALCEV

V eni skupini je lahko 4–6 igralcev.

PRILOGE

Kartice z navodili, kartice za igranje igre, kartice za žreb, podlage za igro in kartice, slike živali in rastlin.

PRIPOROČILA ZA UČITELJE

51 KLASIFIKACIJA IGRE

Po Cehovi klasifikaciji glede na namen in način didaktično igro uvrščamo med tekmovalne igre.

3.3.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke smo pridobili s pomočjo pred-testa in po-testa ter štirih vprašalnikov. Vse pridobljene podatke smo uredili, kategorizirali in vnesli v program Excel. Rezultate smo prikazali s tabelami in grafi. Za opis vzorca in spremenljivk smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko, s pomočjo katere smo organizirali opisne podatke (Vogrinc, 2008).

Zanimalo nas je, kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger, zato smo uporabili g-faktor (normalizirani dosežek). G-faktor je razmerje med prirastkom znanja in je neodvisen od začetnega stanja ter meri le napredek (Coletta in Steinert, 2020). Izračunamo ga kot:

𝑔 = 𝑌 − 𝑋 100 − X

X pomeni delež pravilnih odgovorov na pred-testu, Y pa delež pravilnih odgovorov na po-testu. Vrednost g-faktorja pomeni:

• med 0 in 0,3 – raven pridobljenega znanja je nizka,

• med 0,3 in 0,7 – raven pridobljenega znanja je srednja,

• med 0,7 in 1 – raven pridobljenega znanja je visoka (Bao, 2006).

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V tem poglavju magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave. Predstavili bomo dosežke učencev na pred-testu in po-testu (podpoglavje 7.1), rezultate o odzivih učencev na odigrane didaktične igre (podpoglavje 7.2) in njihovo mnenje ter želje o pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole (podpoglavje 7.3).

3.4.1 DOSEŽKI UČENCEV NA PRED-TESTU IN PO-TESTU

Preizkus znanja je zajemal 9 nalog, ki so bile različnih tipov (podpoglavje 7.1). Preizkus znanja je sestavljen iz treh delov. Vsak del zajema 3 naloge, ki pokrivajo eno izmed didaktičnih iger. Prve tri naloge so namenjene didaktični igri za učno vsebino okoljska vzgoja, naloge od štiri do šest pokrivajo didaktično igro za učno vsebino življenjska okolja, zadnja tri vprašanja so namenjena didaktični igri za učno vsebino čutila. V preizkus znanja so bile vključene učne vsebine, ki so vključene v didaktične igre. Vsaka naloga na preizkusu znanja je sestavljena iz več delov. Prvi del vsake naloge na preizkusu znanja je enak eni izmed nalog, ki so vključene v didaktične igre. Drugi del nalog na preizkusu znanja je zastavljen tako, da preveri učenčevo splošno razgledanost, razmišljanje, način vrednotenja in povezovanje že znanega z novim.

Preizkus znanja (pred-test in po-test) je zasnovan na vsebinah učnega načrta za spoznavanje okolja, pri čemer je upoštevana Bloomova taksonomija, kjer so morali učenci pokazati različne ravni znanja. V tabeli 2 so k nalogam iz preizkusa znanja dopisane taksonomske stopnje po Bloomu.

Tabela 2: Naloge s taksonomskimi stopnjami po Bloomu Naloga Taksonomska stopnja po Bloomu 1. naloga znanje in sinteza

2. naloga znanje in razumevanje 3. naloga znanje in uporaba

4. naloga znanje, analiza, sinteza in vrednotenje 5. naloga znanje in sinteza

6. naloga znanje in uporaba 7. naloga znanje

8. naloga znanje, razumevanje in sinteza 9. naloga znanje in analiza

Preizkus znanja je reševalo 16 učencev 3. razreda mestne osnovne šole na JV Slovenije. Rezultate na pred-testu in po-testu smo predstavili tabelarično in grafično.

1. naloga

Pri prvi nalogi so morali učenci slike različnih odpadkov povezati z ustreznimi smetnjaki in napisati predloge za izboljšanje ločevanja odpadkov. Naša pričakovanja so bila, da bodo v večini nalogo rešili pravilno, saj se s to temo srečujejo na vsakem koraku.

Podane so jim bile slike odpadkov, ki so učencem znane. Pri vprašanju, kjer so morali navesti svoje predloge za izboljšanje ločevanja odpadkov, smo želeli ugotoviti, ali učenci poznajo pravilno ločevanje odpadkov. V tabeli 3 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor). V tabeli 4 so predstavljeni odgovori, ki so jih podali učenci kot predloge za izboljšanje ločevanja odpadkov.

Iz tabele 3 je razvidno, da je na pred-testu nalogo v celoti pravilno rešilo le 31 % učencev. Na po-testu je nalogo v celoti pravilno rešilo 69 % učencev. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so učenci imeli napačne predstave o ločevanju določenih odpadkov. Največ težav so imeli pri uvrstitvi stiropora in aluminijaste folije.

Tabela 3: Odgovori učencev pri 1. nalogi na pred-testu in po-testu

Rezultati učencev Pred-test (f) Pred-test (f %) Po-test (f) Po-test (f %)

Pravilno rešena naloga 5 31 11 69

Napačno rešena naloga 11 69 5 31

SKUPAJ 16 100 16 100

* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

Pri vprašanju, kaj bi oni predlagali za izboljšanje ločevanja odpadkov, so bili odgovori podobni, kar kaže na to, da so seznanjeni s tematiko ločevanja odpadkov. Sami se zavedajo, da so oni tisti, ki prispevajo k ohranjanju čiste narave. V tabeli 4 so predstavljeni odgovori, ki so jih navedli učenci. Nekateri so se večkrat ponovili. Iz odgovorov po-testa je razvidno, da so učenci svoje odgovore dopolnili ali spremenili, saj so se med ali po odigrani didaktični igri o tem pogovarjali.

Tabela 4: Primeri odgovorov učencev pri 1. nalogi na pred-testu in po-testu Odgovori učencev

Pred-test Po-test

Vsak izmed nas bi pospravljal za seboj in smeti vrgel v koš.

Pripravili bi projekt, da bi odpadke uporabili v druge namene oziroma bi jih ponovno uporabili.

Čim več ljudi bi moralo biti seznanjenih s pravilnim ločevanjem odpadkov.

Vsaka hiša bi imela barvne smetnjake za ločevanje odpadkov.

Odpadke bi ponovno uporabili tako, da bi jih reciklirali.

Kupovali bi samo tiste stvari, ki jih zares rabimo. Pazili bi, iz česa je narejena kupljena embalaža.

Na več mest bi postavili table za ločevanje odpadkov.

Smetnjake bi lahko naredili doma iz večjih posod, jih pobarvali in na ta način ponovno uporabili.

55 2. naloga

Pri drugi nalogi so morali učenci poimenovati dva piktograma v povezavi z ohranjanjem čiste narave in narisati ter poimenovati enega. Pričakovali smo, da pri tej nalogi ne bodo imeli težav, saj se s piktogrami srečajo že v 1. razredu. Uporabili smo piktograma, ki sta splošno znana. S tem smo želeli preveriti njihovo splošno razgledanost in opazovanje okolice, ki jih obdaja. Pri risanju in poimenovanju enega piktograma smo pričakovali, da ne bodo imeli večjih težav. V tabeli 5 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor).

V tabeli 5 so predstavljeni rezultati, ki so jih učenci podali na pred-testu in po-testu.

Nalogo je na pred-testu v celoti pravilno rešilo 62 % učencev, na po-testu pa 75 % učencev. Rezultati kažejo na to, da so piktogrami učencem znani, prav tako kažejo na pridobljeno znanje, ki so ga usvojili med igranjem didaktičnih iger.

Tabela 5: Odgovori učencev pri 2. nalogi na pred-testu in po-testu

Rezultati učencev Pred-test (f) Pred-test (f %) Po-test (f) Po-test (f %)

Pravilno rešena naloga 10 62 12 75

Napačno rešena naloga 6 38 4 25

SKUPAJ 16 100 16 100

* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

V tabeli 6 so predstavljeni primeri odgovorov, ki so jih navedli učenci. Nekateri so se večkrat ponovili. Iz odgovorov na po-testu je razvidno, da so učenci svoje odgovore dopolnili, kar kaže na to, da so pridobili znanje in zamisli iz odigranih didaktičnih iger.

V tabeli 6 so navedeni vsi odgovori, ki so jih navedli učenci (nekateri so se večkrat ponovili). Pri po-testu so navedeni le odgovori, ki so jih učenci napisali po odigranih didaktičnih igrah in jih na pred-testu niso napisali. Pri tem vprašanju odgovorov nismo vrednotili kot pravilne ali napačne, vendar smo preverjali le njihovo splošno razgledanost in poznavanje piktogramov.

Tabela 6: Primeri odgovorov učencev pri 2. nalogi na pred-testu in po-testu Odgovori učencev

Pred-test Po-test

Recikliranje odpadkov. Vrzi smeti v smetnjak.

Damo papir v koš. Smeti daj v koš.

Meči v koš. Koš za smeti.

Vsak pospravi za sabo. Ločuj odpadke.

Pred-test Po-test

V gozdu ne kurimo ognja. Ne kuri ognja.

Prečrtan ogenj. Ne zaneti požara.

Ne kuri tukaj. Ne kuri.

Pred-test Po-test

Ne smemo trgati cvetlic. Pobiramo pasje iztrebke.

Ne mečemo odpadkov v morje. Ločujemo odpadke.

Prepovedano sekanje dreves. Prepovedano trganje rož.

Ne onesnažuj okolja. Ločuj odpadke.

Steklo daj v smeti. Prepovedano odlaganje smeti.

57 3. naloga

Pri tretji nalogi so učenci odgovarjali na trditve, povezane z okoljem, in napisali, kako bi ravnali, če bi v naravi opazili veliko odpadkov. Trditve so enake ali podobne trditvam, ki so jih učenci spoznali pri didaktičnih igrah. Pri tej nalogi smo želeli ugotoviti, ali učenci poznajo glavne onesnaževalce okolja. Pričakovali smo, da bo naloga nekaterim povzročala težave, saj so nekatere trditve povezane s poskusi in nalogami v povezavi z didaktičnimi igrami. Želeli smo ugotoviti, ali učenci poznajo osnovna poimenovanja in lahko na podlagi tega sklepajo o pravilnosti odgovora. V tabeli 7 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor).

Tabela 7 prikazuje, kako so učenci odgovorili na pet danih trditev. Nalogo je na pred-testu v celoti pravilno rešilo samo 19 % učencev. Razlog se skriva v prvi trditvi, kjer se je pokazalo, da učenci še nikoli niso izdelali čistilne naprave, s pomočjo katere bi očistili vodo. Po-test je pokazal, da je 3. nalogo v celoti pravilno rešilo 94 % učencev. Rezultati kažejo, da je po odigrani didaktični igri odstotek pravilno rešene naloge veliko višji (75

%). Razlog za to se skriva v odigrani didaktični igri, saj so morali sami narediti čistilno napravo in jo preizkusiti.

Tabela 7: Odgovori učencev pri 3. nalogi na pred-testu in po-testu

Rezultati učencev Pred-test (f) Pred-test (f %) Po-test (f) Po-test (f %)

Pravilno rešena naloga 3 19 13 81

Napačno rešena naloga 15 94 1 6

SKUPAJ 16 100 16 100

* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

V tabeli 8 smo predstavili odgovore, ki so jih podali učenci na vprašanje o njihovem ravnanju v okolju. Odgovori se na pred-testu in po-testu niso razlikovali, kar smo tudi pričakovali, zato smo primere navedli v enem stolpcu.

Tabela 8: Primeri odgovorov učencev pri 3. nalogi na pred-testu in po-testu Odgovori učencev

Pobral bi smeti in jih dal v koš.

Poklical bi čistilce narave in jih opozoril, naj tam postavijo tablo.

Mami bi prosil, naj pokliče na komunalo in pove, kaj se dogaja v okolju.

Smeti bi pobral v vrečo. Večkrat bi odšel pogledat, ali ljudje še vedno mečejo smeti v okolje.

4. naloga

Pri četrti nalogi so učenci morali ugotoviti, katere živali in rastline najdemo v različnih življenjskih okoljih, in odgovoriti na tri vprašanja. Pri ugotavljanju živali in rastlin so imeli enake sličice, kot so jih imeli pri igranju didaktične igre za učno vsebino življenjska okolja. Pričakovali smo, da naloga učencem ne bo predstavljala večjih težav, saj so izbrane živali in rastline že poznali. Želeli smo ugotoviti, ali učenci poznajo splošno znane živali in rastline, ki jih najdejo v izbranih življenjskih okoljih (vrt, gozd in morje).

S pomočjo treh vprašanj smo preverili njihovo splošno razgledanost, sklepanje in razmišljanje. V tabeli 9 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor).

V tabeli 9 smo predstavili odgovore, ki so jih podali učenci. Vprašanja, kjer so morali učenci označiti, ali izbrane živali in rastline najdemo v izbranih življenjskih okoljih, so učenci rešili dobro. Vprašanja je na pred-testu v celoti pravilno rešilo 69 % učencev, na po-testu pa 94 % učencev. Najboljše je bilo reševano vprašanje, ki je bilo povezano z morjem. Rezultati kažejo, da so imeli nekateri učenci na pred-testu težave, saj niso vedeli, ali izbrane živali in rastline najdemo v izbranih okoljih.

Tabela 9: Odgovori učencev pri 4. nalogi na pred-testu in po-testu VRT

* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

Na tri vprašanja so učenci odgovarjali raznoliko. Ugotovili smo, da učenci poznajo koloradskega hrošča in vedo, kakšen vpliv ima na krompir. Pričakovali smo, da bodo učenci vedeli, kakšne posledice ima požar v gozdu na okolje. Naša pričakovanja so se uresničila. Pri enem od treh vprašanj so morali navesti kriterije za določanje čistosti morja ali reke. Pri tej nalogi so imeli učenci pričakovano težave, saj jo je v celoti pravilno rešilo le 6 % učencev. Rezultati kažejo, da učenci niso vajeni takih nalog, prav tako pa niso vajeni podajati dejstev, s pomočjo katerih bi dalje raziskovali.

60 5. naloga

Pri peti nalogi so učenci morali določiti letni čas izbranim fotografijam in načrtovati potek dela na kmetiji. Pričakovali smo, da naloga učencem ne bo pretežka, saj se s temo letnih časov srečujejo že na začetku osnovne šole. Pri tej nalogi smo želeli ugotoviti, ali učenci poznajo letne čase in ali poznajo delo na kmetiji. V tabeli 10 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor).

Tabela 10 prikazuje, da je nalogo na pred-testu v celoti pravilno rešilo 62 % učencev.

Ugotovili smo, da sta jim največ težav povzročali sliki pomladi in poletja, pri katerih so označili napačne letne čase. Nalogo na po-testu je v celoti pravilno rešilo 88 % učencev. S pomočjo didaktične igre so pravilno določili letne čase, saj so bile slike enake.

Tabela 10: Odgovori učencev pri 5. nalogi na pred-testu in po-testu

Rezultati učencev Pred-test (f) Pred-test (f %) Po-test (f) Po-test (f %)

Pravilno rešena naloga 10 62 14 88

Napačno rešena naloga 6 38 2 12

SKUPAJ 16 100 16 100

* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

Učenci so na vprašanje o načrtovanju dela na kmetiji podali podobne odgovore. Večina od njih (88 %) bi naredila urnik, da bi si delo lažje razporedili čez cel dan. Poleg bi označili, katero delo kdo opravlja. Iz tega lahko sklepamo, da so učenci vajeni urnikov iz šole, zato so jih uporabili tudi v danem primeru. Prišlo je do prenosa znanja iz znanih okoliščin v nova.

61 6. naloga

Pri šesti nalogi so učenci morali pravilno poimenovati dele drevesa in odgovoriti na vprašanje o pomembnosti korenin. Pričakovali smo, da učenci pri poimenovanju delov drevesa ne bodo imeli težav, vseeno smo pričakovali slabše reševani drugi del naloge, kjer so morali pravilno obkrožiti odgovor, zakaj so pomembne korenine. Pri šesti nalogi smo želeli ugotoviti, ali učenci poznajo zgradbo drevesa in ali poznajo čemu posamezni deli služijo. V tabeli 11 je prikazano, koliko učencev je nalogo v celoti rešilo pravilno na pred-testu in po-testu in koliko učencev je nalogo rešilo napačno (sem spadajo vsi, ki so imeli vsaj en napačen odgovor).

Tabela 11 prikazuje, da je nalogo na pred-testu v celoti pravilno rešilo le 25 % učencev.

Ugotovili smo, da je bila naloga slabše reševana zaradi vprašanja, zakaj so korenine pomembne. Nalogo na po-testu je v celoti pravilno rešilo 56 % učencev. S pomočjo didaktične igre so pravilno določili dele drevesa in nalogo korenin.

Tabela 11: Odgovori učencev pri 6. nalogi na pred-testu in po-testu

Rezultati učencev Pred-test (f) Pred-test (f %) Po-test (f) Po-test (f %)

Pravilno rešena naloga 4 25 9 56

Napačno rešena naloga 12 75 7 44

SKUPAJ 16 100 16 100

* Zaradi zaokroževanja na cel del vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

7. naloga

Pri sedmi nalogi smo želeli ugotoviti, ali učenci znajo pravilno poimenovati dele očesa.

Pričakovali smo, da učenci pri poimenovanju ne bodo imeli večjih težav. Težave smo

In document 2.2 OPREDELITEV DIDAKTIČNE IGRE (Strani 57-0)