NAPREDEK UČENCEV V ZNANJU UČENCEV, KI IMAJO RADI

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

3.4.4 NAPREDEK UČENCEV V ZNANJU UČENCEV, KI IMAJO RADI

Zanimalo nas je, ali bo napredek v znanju učencev večji, če imajo radi tekmovalne igre.

Naša predvidevanja so bila, da bo napredek večji, saj ko te neka stvar zanima, se vanjo poglobiš in uživaš. Posledica tega je napredek na določenih področjih. V ta

namen smo izračunali g-faktor napredka znanja. Zanimalo nas je, kakšen je napredek učencev po nalogah glede na to, ali imajo učenci radi tekmovalne igre ali ne. Analiza rezultatov je pokazala, da je povprečni napredek učencev, ki imajo radi tekmovalne igre, visok (g = 0,72), napredek učencev, ki nimajo radi tekmovalnih iger, pa je srednji (g = 0,37). Pri učencih, ki imajo radi tekmovalne igre, je povprečna vrednost g-faktorja pokazala, da so pri 1., 3., 4., 5. in 9. nalogi pokazali visoko raven pridobljenega znanja, pri 2., 6., 7. in 8. nalogi pa srednjo raven pridobljenega znanja. Pri učencih, ki nimajo radi tekmovalnih iger, je povprečna vrednost g-faktorja pokazala, da so pri 4. nalogi pokazali visoko raven pridobljenega znanja in pri 1., 3., 5., 7., 8. in 9. nalogi srednjo raven pridobljenega znanja. Pri 4. nalogi so pokazali nizko raven pridobljenega znanja.

Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da so učenci, ki imajo radi tekmovalne igre, pokazali večji napredek, ker so se v učno vsebino bolj poglobili zaradi zanimanja.

V tabeli 19 so prikazani rezultati učencev, ki imajo radi tekmovalne igre, in rezultati učencev, ki nimajo radi tekmovalnih iger. Izračunan je delež pravilno rešenih nalog obeh skupin. Učencev, ki imajo radi tekmovalne igre, je 8 (50 %), prav tako je učencev, ki nimajo radi tekmovalnih iger, 8 (50 %). Vsako skupino smo analizirali kot celoto, torej učenci, ki imajo radi didaktične igre, predstavljajo 100 % te skupine, prav tako učenci, ki nimajo radi tekmovalnih iger, so gledani kot celota 100 %. Od celotne skupine (8 učencev) smo računali deleže pravilno rešenih nalog na pred-testu in po-testu.

Tabela 19: Pravilni odgovori učencev, ki imajo radi tekmovalne igre, in pravilni odgovori učencev, ki nimajo radi tekmovalnih iger

1. naloga

* Zaradi zaokroževanja na dve decimalni vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

Zanimalo nas je, koliko pravilnih odgovorov je podal posamezni učenec. Zanimalo nas je, ali bo napredek v znanju učencev večji, če imajo radi tekmovalne igre. V ta namen smo izračunali g-faktor napredka znanja. Učenci so označeni z U1, U2, … ,U16. Nalog na preizkusu znanja je bilo 9. Analiza rezultatov je pokazala, da je povprečni napredek učencev srednji (g = 0,56). Iz tabele 20 lahko vidimo, da je 5 učencev (U3, U5, U6, U7 in U15) pokazalo visok napredek znanja. Vsi ostali učenci, razen U14 in U10, so pokazali srednji napredek znanja. Če zanemarimo učenca U10, ki ni pokazal napredka, je povprečna vrednost napredka 0,59, kar še vedno pomeni srednji napredek.

V tabeli 20 so prikazani posamezni rezultati učencev na pred-testu in po-testu.

Tabela 20: Napredek v znanju posameznega učenca Pravilno rešene naloge na Učenci, ki imajo radi tekmovalne igre

U1 78 89 0,50

Učenci, ki nimajo radi tekmovalnih iger

U9 44 67 0,41

Skupna povprečna vrednost g-faktorja 0,56

* Zaradi zaokroževanja na dve decimalni vrednosti lahko pride do manjših odstopanj pri podanih deležih.

4 SINTEZA REZULTATOV Z DISKUSIJO

V podpoglavju 3.4 je bila predstavljena analiza rezultatov pred-testa in po-testa za učne vsebine okoljska vzgoja, življenjska okolja in čutila v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja. Poleg preizkusov znanja so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov. V tem poglavju bomo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Odgovore bomo podkrepili s teorijo, ki smo jo predstavili v magistrskem delu, in rezultati, ki smo jih predstavili v podpoglavju 3.4.

RV1: Kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger za tematske sklope okoljska vzgoja, človek in pojavi ter živa bitja?

Odgovor: Učenci so po uporabi didaktičnih iger napredovali v znanju za tematske sklope okoljska vzgoja (g = 0,55), človek in pojavi (g = 0,52) ter živa bitja (g = 0,63).

Napredek v znanju je bil srednji (g = 0,55). Odgovor lahko podkrepimo z dejstvom, da so učenci reševali pred-test in po-test, ki sta bila enaka, prav tako je oba preizkusa znanja rešilo vseh 16 učencev. Rezultati kažejo, da so učenci po-test rešili bolje od pred-testa, kar kaže na uspešnost uporabe metode didaktične igre v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja. Na pred-testu so učenci 42,3 % pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja, na po-testu je bila uspešnost reševanje 74,3 %, kar kaže na to, da so učenci po-test rešili za 32 % bolje kot pred-test. Vse naloge so bile na po-testu bolje reševane kot na pred-testu. Napredek znanja je bil izračunan z g-faktorjem. Največji napredek se je pokazal pri 3. nalogi (g = 0,77) za tematski sklop okoljska vzgoja in 4. nalogi (g = 0,81) za tematski sklop živa bitja, kjer je bil napredek znanja visok. Razlog za boljše reševanje teh dveh nalog se najverjetneje skriva v učni vsebini, ki so jo učenci najbolj utrdili. Srednji napredek v znanju so učenci pokazali pri vseh ostalih nalogah. Tudi Šumrada (2019) je ugotovil, da so imele didaktične igre pozitiven učinek tudi na učence 2. razreda, saj so po-test rešili bolje kakor pred-test. Didaktične igre so torej način, kako lahko zapletene in kompleksne vsebine pri spoznavanju okolja predstavimo drugače in zanimivejše. Prav tako je učenje, pri katerem vključimo didaktično igro, trajnejše in kakovostnejše (Umek idr., 2012). Klodič (2015) je poleg pozitivnih učinkov na boljše reševanje po-testa ugotovila tudi, da morajo biti didaktične igre izdelane kakovostno, saj bodo le tako pri

učencih dosegle učinek želje do igre, posledično napredek v znanju. Pri načrtovanju didaktičnih iger je treba upoštevati mnenja učencev, ki s svojimi zamislimi pripomorejo k izboljšanju didaktične igre (Wood, 2010 v Baker idr., 2015). Ta pozitiven vpliv je poudaril tudi Bognar (1987), ki je poleg tega poudaril pozitiven vpliv na učenčev razvoj in napredovanje v znanju.

RV2: Pri katerih učencih, glede na to, koliko na splošno ima učenec rad tekmovalne igre, je uporaba tekmovalnih didaktičnih iger pokazala napredek v znanju?

Odgovor: Večji napredek v znanju je bil pri učencih, ki imajo radi tekmovalne igre.

Odgovor lahko podkrepimo z analizo rezultatov, ki smo jih dobili na preizkusih znanja in anketnih vprašalnikih, kjer so se učenci opredelili, ali imajo radi tekmovalne igre ali ne. Učencev, ki imajo radi tekmovalne igre, je 8, kar predstavlja 50 % vseh učencev, ostalih 8 učencev je podalo odgovor, da ne marajo tekmovalnih iger. Rezultati so pokazali, da je napredek znanja pri učencih, ki imajo rabi didaktične igre, g = 0,72. Pri učencih, ki nimajo radi didaktičnih iger, je napredek v znanju g = 0,37. Iz tega vidimo, da je bil povprečen napredek v znanju pri učencih, ki imajo radi didaktične igre, visok, pri učencih, ki nimajo radi didaktičnih iger, je napredek v znanju srednji. Tudi vrednost Mann-Whitney testa je statistično pomembna (U = 5,000, α = 0,004). Med učenci, ki imajo radi tekmovalne igre, in učenci, ki nimajo radi tekmovalnih iger, se pojavljajo statistično pomembne razlike. Podatke lahko posplošimo na osnovno množico in s tveganjem 0,4 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci, ki imajo radi tekmovalne igre (R̅ = 11,88), pokazali večji napredek v znanju kot učenci, ki nimajo radi tekmovalnih iger (R̅ = 5,12). Učenci se pri tekmovalnih igrah srečujejo z izkušnjami, ki so pozitivne in negativne. Negativne izkušnje jim bodo dale znanje, da se bodo znali odzvati na uspeh ali neuspeh, naučili se bodo znajti v situacijah, ki vodijo do poraza ali zmage (Sterle, 2011). Iz tega lahko sklepamo, da je pomembna izbira učne metode, ki bo v učencih spodbudila zanimanje in interes za delo. Prav to so pokazale raziskave v ZDA, da imajo didaktične igre pozitiven učinek na učenje, motivacijo in uspeh učencev.

Vzbuja se predvsem zanimanje za učno vsebino, ki je učencem predana na zanimivejši in motivacijski način (Mrak Merhar, 2013). Šumrada (2019) je ugotovil, da učitelj lahko med igranjem didaktičnih iger ugotovi, katere didaktične igre učence motivirajo in jih tako uporabi za nadaljnje poglabljanje učne snovi. Juriševič (2012) je poudarila, da bo

le ustrezno motivirana dejavnost motivirala vedenje učenca, da bo vztrajal pri dejavnosti, dokler ne bo dosegel zastavljenih ciljev. Ko je učenec deležen ustreznih dražljajev, postane učenje hitrejše in bolj dinamično, prav tako potrebuje tudi doživetja, ki pospešijo in nadgradijo znanje (Kolb in Miltner, 2005). Tudi iz naših rezultatov je razvidno, da so bili učenci, ki so bili bolj motivirani, uspešnejši pri nalogah na preizkusih znanja, prav tako je bil njihov napredek v znanju boljši od učencev, ki tekmovalnih iger ne marajo.

RV3: Kakšne izkušnje imajo učenci z (tekmovalnimi) didaktičnimi igrami pri predmetu spoznavanje okolja?

Odgovor: Učenci imajo pozitivne izkušnje z didaktičnimi igrami. Odgovor lahko podkrepimo z odgovori učencev, ki so jih podali v anketnih vprašalnikih (3.4.2.2 in 3.4.2.3). Učenci imajo pozitivne izkušnje z didaktičnimi igrami, vendar so teh deležni zelo redko (dvakrat letno). Predvidevali smo, da k uporabi didaktičnih iger vpliva tudi čas, ki ga imajo učitelji na voljo za realizacijo vseh načrtovanih ur. Didaktične igre vzamejo kar nekaj časa, zato je pomembna sistematična priprava učne ure (Klodič, 2015). Učenci so navedli, da so pri pouku uporabili nekaj didaktičnih iger, kot je namizna igra s karticami, poskusi in zabavne igre, kot je spomin, za določeno učno vsebino (deli telesa). Pomembno je oblikovanje in načrtovanje okolja, v katerem bo imel učenec priložnost preizkusiti lastne sposobnosti ter s tem krepiti svojo samozavest (Katalinič, 2010). Učitelj spremlja učenca in njegove izkušnje, da lahko izbere didaktično igro, ki bo primerna za učenčev razvoj (Koporec, 2016). Podatki kažejo, da je v današnjih časih zelo malo zabeleženih učnih ur, kjer učitelji uporabljajo didaktične igre. Posledica tega je najverjetneje neskladje, ki se pojavi med različnimi mnenji posameznikov na eni strani in na drugi strani pozitivnega vpliva, ki ga imajo didaktične igre na učence, saj je usvojeno znanje prek iger trajnejše (Suhonić, 2017).

RV4: Kakšnega pouka si učenci pri spoznavanju okolja želijo pred in po izvedenih tekmovalnih didaktičnih igrah?

Odgovor: Učenci so si pred izvedenimi didaktičnimi igrami želeli več skupinskega dela, eksperimentov, pridobivanja znanja na zabavnejši način, iger za sprostitev, učenja prek iger, tekmovalnih iger, iger, ki imajo pravila, in iger, kjer poteka lov za zakladom. Tudi naša predvidevanja so bila, da bodo učenci po odigranih didaktičnih igrah želeli več učenja prek iger. Po odigranih igrah se je pokazalo, da si učenci želijo več sodelovalnega dela in poskusov, kar kaže na to, da smo didaktične igre načrtovali po njihovih željah. Tudi naloga, kjer so urejali podane odgovore po svojih željah, je pokazala, da si tako pred kot po odigranih igrah najbolj želijo učenja prek iger in skupinskega dela, najmanj si želijo samostojnega dela. Rezultati se razlikujejo le med pogovorom med učiteljem in učenci ter poskusi, kjer so učenci pogovor med učiteljem in učenci pred izvedenimi igrami uvrstili na 3. mesto, poskuse na 4. mesto, po odigranih igrah pa ravno obratno. Njihove želje se skladajo z usvajanjem znanja pri spoznavanju okolja, saj je ta učni predmet ključen pri nadaljnjem usvajanju pojmov, povezanih z naravo, raziskovanjem, odkrivanjem okolja okoli sebe in poskusi. Zavedati se moramo, da učenec gradi znanje na predhodnih izkušnjah (Kolar idr., 2011). Pomemben je način, prek katerega bo prejel znanje. Če je izbrani način ustrezen, bo pridobljeno znanje trajnejše in razumljivejše. Učenci imajo željo po učenju, zato mora učitelj poskrbeti, da mu je ne zatre (Kamenov, 2006). Učenci si želijo metode didaktične igre, kar je bilo razvidno iz anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali pred in po odigranih igrah. Klodič (2015) in Šumrada (2019) sta z raziskavo ugotovila, da didaktična igra pripomore k poglabljanju znanja in učence pritegne k aktivnosti. Tudi Kapp (2013) je ugotovil, da se poveča interes učencev, kadar uporabimo metodo didaktične igre. Torej obstaja veliko razlogov za vključevanje metode didaktične igre v pouk, saj si na eni strani učenci takega pouka želijo, na drugi strani pa didaktične igre pripomorejo k razumevanju splošnih idej in stališč ter pomagajo, da se lažje osredotočijo na učno vsebino (Stathakis, 2013).

5 ZAKLJUČEK

V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so učenci deležni didaktičnih iger pri pouku spoznavanja okolja in v kolikšni meri, kakšnega pouka si učenci želijo pred in po izvedbi treh tekmovalnih didaktičnih iger (lov za zakladom), ugotoviti, ali je kakšen napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger, ter ugotoviti, ali je razlika v napredku v znanju, če ima učenec rad tekmovalne igre ali jih nima rad. V ta namen smo izdelali tri tekmovalne didaktične igre za učne vsebine okoljska vzgoja, življenjska okolja in čutila. Didaktične igre smo izvedli v 3. razredu osnovne šole na JV Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 16 učencev, ki so rešili dva enaka preizkusa znanja (pred-test in po-test) in izpolnili tri anketne vprašalnike, v katerih so odgovorili na vprašanja o svojem počutju med didaktično igro, kaj bi pri izdelanih didaktičnih igrah spremenili, kako jim je bila didaktična igra všeč, ali so deležni didaktičnih iger in ali imajo radi tekmovalne igre. Izpolnili so tudi anketni vprašalnik o svojih željah pri pouku spoznavanja okolja, s pomočjo katerega smo ugotovili, ali so se njihove želje spremenile pred in po odigranih didaktičnih igrah. Rešili so ga pred in po izvedenih didaktičnih igrah. Pridobljeni podatki so omogočili odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. Prišli smo do ugotovitev:

• Učenci so rešili po-test bolje kot pred-test. Na pred-testu so imeli v povprečju skupaj 42,3 % pravilnih odgovorov, na po-testu so imeli v povprečju skupaj 74,3 % pravilnih odgovorov (tabela 15).

• Pokazal se je srednji napredek v znanju (g = 0,56) pri učencih po uporabi didaktičnih iger, kar je vidno v tabeli 19.

• Učenci, ki imajo radi tekmovalne igre (tabela 19), so pokazali velik napredek v znanju (g = 0,72), medtem ko učenci, ki nimajo radi tekmovalnih iger, srednjega (g = 0,37).

• Izkušenj z didaktičnimi igrami učenci nimajo veliko, vendar so te pozitivne. Sami si želijo več didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja (podpoglavje 3.4.2).

• Učenci si pred izvedbo didaktičnih iger želijo več skupinskega dela, eksperimentov, pridobivanja znanja na zabavnejši način, iger za sprostitev, učenja prek iger, tekmovalnih iger, iger, ki imajo pravila, in iger, kjer poteka lov za zakladom. Po odigranih didaktičnih igrah so samo potrdili, da si želijo več skupinskega dela, poskusov in didaktičnih iger (podpoglavje 3.4.3).

Raziskava je bila izvedena na manjšem vzorcu (16 učencev) zaradi epidemije v Sloveniji. Menimo, da bi bile naše ugotovitve podobne, če bi v raziskavo vključili več oddelkov 3. razredov.

Naše raziskovanje je potrdilo spoznanja iz literature, saj so se didaktične igre izkazale za uspešno metodo za poučevanje, saj so v učencih spodbudile zanimanje za učno vsebino, aktivnost in radovednost učencev ter boljše rezultate po uporabi didaktičnih iger. Didaktične igre, ki smo jih izdelali za namen raziskave, so pri učencih spodbudile sodelovanje, motivacijo in zanimanje za učne vsebine, ki so jih predhodno že obravnavali. Učencem so bile didaktične igre všeč, kar smo izvedeli iz anketnih vprašalnikov in našega opazovanja. Ta učna metoda jim je blizu, saj se njihovo raziskovanje sveta začne s prosto igro.

Skozi raziskovanje, izdelovanje in pripravo magistrskega dela smo se veliko naučili in pridobili znanje, ki nam bo koristilo pri nadaljnjem izpopolnjevanju. Pomembno je, da se učitelj zaveda, kakšno vlogo ima učna metoda didaktične igre pri učenju nove učne vsebine pri učencih. Naša raziskava je potrdila, da so naše didaktične igre primerne za učne vsebine okoljska vzgoja, življenjska okolja in čutila, saj so učenci pokazali napredek po uporabi. Menimo, da je metoda didaktične igre lahko primerna za vse učne vsebine, če je pripravljena kakovostno in temelji na učnih ciljih, ki bodo med igro doseženi. Ugotovili smo, da je bila naša skrb zaman, da učenci ne bi dosegli zastavljenih učnih ciljev, saj so na po-testu pokazali srednji napredek (0,56). Naloge na preizkusu znanja so bile različnih taksonomskih ravni. Na preizkusu znanja bi lahko zamenjali nekaj nalog nižjih taksonomskih ravni za višje taksonomske ravni, s tem bi pridobili drugačne rezultate, saj bi od njih zahtevale več znanja, razmišljanja, načrtovanja in vrednotenja. Naše didaktične igre so bile učencem všeč, vendar bi lahko imele nekaj izboljšav. Didaktična igra za učno vsebino okoljska vzgoja bi bila lahko

izvedena zunaj, kjer bi lahko dodali poskus, pri katerem bi učenci ugotavljali čistost okolja. S tem bi spoznali, da je okoli njih veliko nečistoče, zato si morajo po igri zunaj vedno umiti roke z milom (podpoglavje 7.4.1.7). Didaktična igra za učno vsebino življenjska okolja bi lahko imela namesto sličic živali in rastlin predmete, ki bi jih na enak način določali različnim življenjskim okoljem (podpoglavje 7.4.2.5). Lahko bi dodali tudi izboljšavo nalogi, kjer bi npr. učenci sami poskušali natočiti vodo, ki ima 20

°C. Na ta način bi pridobivali občutek za temperaturo vode (podpoglavje 7.4.2.6).

Lahko bi spremenili vrstni red nalog na karticah, da bi imeli vsi učenci možnost merjenja temperature vode. Tudi pri didaktični igri za učno vsebino čutila bi lahko imeli izboljšave pri nalogi, kjer so učenci s pomočjo določevalnega ključa določali, kaj vse se lahko z zvokom dogaja. Učenci bi lahko ponazorili vsebino izjave in bi se lažje opredelili za pravilen odgovor (podpoglavje 7.4.3.8).

Magistrsko delo je lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Magistrsko delo je lahko izhodišče za raziskovanje, kakšne izkušnje imajo učitelji z didaktičnimi igrami, kako pogosto jih uporabljajo, kako zahtevna se jim zdi priprava itn. Zanimivo bi bilo raziskati, kako se didaktična igra obnese v 2. razredu, kjer učenci še niso obravnavali določene učne vsebine, torej bi didaktično igro uporabili za učenje nove učne vsebine, ali v 4.

razredu, kjer so učenci učno vsebino že obdelali in utrdili, tako da bi jo lahko uporabili za ponovitev pred nadgrajevanjem znanja. Lahko bi izvedli raziskavo v dveh oddelkih.

V enem oddelku bi izvajali pouk z metodo razgovora in pogovora, v drugem bi uporabili metodo didaktične igre. Rezultate na preizkusih znanja bi primerjali in ugotovili, katera učna metoda je uspešnejša. Naša raziskava pa lahko spodbudi učitelje razrednega pouka, da v svoje delo v čim večji meri vpeljujejo metodo didaktične igre, saj se je izkazalo, da so po uporabi didaktičnih iger rezultati pokazali napredek pri učencih.

6 VIRI IN LITERATURA

Ashbrook, P. (2012). Shining light on misconceptions. V Science and Children vol. 50.

Washington. https://www.proquest.com/docview/1114147163?pq-origsite=gscholar&fromopenview=true

Backlund, P. in Hendrix, M. (2013). Educational games – are they worth the effort?

https://ieeexplore.ieee.org/document/6624226?arnumber=6624226

Baker, N. A., Daud, N., Nordin, N. in Abdullah, A. H. (2015). Developing integrated pedagogical approaches in play pedagogy: Malaysian experiences. Asian Social

Science 11 (4), 234–245.

http://www.ccsenet.org/journal/index.php/ass/article/view/44296

Bao, L. Theoretical comparisons of average normalized gain calculations. American Journal of Physics, 74 (10), 917–922. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/238984256_Theoretical_comparisons_of_a verage_normalized_gain_calculations

Beggio, V. (2001). 366 in več … vprašanj in odgovorov. Ljubljana, Založba Karantanija.

Bhattacharjee, D. (2018). 15 innovative and fun brain games for kids.

Brvar, R. (2014). Z igro do učenja. Ljubljana, Založba Math, d. o. o.

Bučan, K. (2020). Poučevanje sil in gibanja na prostem pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška

In document 2.2 OPREDELITEV DIDAKTIČNE IGRE (Strani 83-105)