Za učence je pomembno, da pridobijo znanje na način, pri katerem si bodo največ zapomnili in pri tem uživali. Tako znanje bo trajnejše in razumljivejše. Učenci imajo željo po učenju, zato mora učitelj poskrbeti, da mu je ne zatre. Ena od tovrstnih metod je didaktična igra (Kamenov, 2006). Poteka didaktične igre ni mogoče natančno načrtovati, prav tako tudi ne operacionalizirati in preverjati. Učenci v didaktično igro vlagajo pretekla znanja in izkušnje, zato je težko načrtovati njen rezultat. Pri formalnih izobraževalnih sistemih se poraja tudi skrb, da didaktična igra ne bi bila zanimiva udeležencem (Umek idr., 2012).
Učitelji so tisti, ki poskrbijo, da je predhodna skrb zaman. Pri načrtovanju didaktičnih iger zato najprej pomislijo na učence, saj bo poučevanje z didaktičnimi igrami prineslo pozitiven vpliv na njihove interese, večjo motivacijo in boljše rezultate (Kapp, 2013).
To je v svoji raziskavi dokazal Dziob (2018), ko je primerjal rezultate na pred-testu in po-testu eksperimentalne in kontrolne skupine, pri čemer je eksperimentalna skupina usvajala svoje znanje prek didaktičnih iger. Rezultati so pokazali, da so dijaki v eksperimentalni skupini, ki so znanje usvajali prek didaktičnih iger, bolje rešili po-test kot pred-test, medtem ko je kontrolna skupina bolje rešila pred-test kot po-test, ker so znanje usvajali brez didaktičnih iger. Vse to kaže na pozitiven vpliv didaktičnih iger na usvajanje znanja. Pri spoznavanju okolja lahko vsebine predstavimo in nadgradimo s pomočjo didaktičnih iger, kjer upoštevamo učne cilje, ki so zapisani v učnem načrtu za spoznavanje okolja (Kolar idr., 2011).
34
Vloga učiteljev je, da učencem predstavijo tematske sklope okoljska vzgoja, človek in pojavi ter živa bitja na različne načine. Kadar načrtujemo didaktične igre, moramo pomisliti na vse učence v razredu. Zasnovati jih moramo na način, da bodo učencem predstavljale izziv, na drugi strani pa jim ne smejo biti pretežke, saj bi s tem izgubili motivacijo in voljo do dela. Didaktična igra mora biti kakovostna, da bo učencem dala znanje in zagon za delo. Pomislimo tudi na delitev didaktičnih iger, ki nam omogoča pogled na različne didaktične igre, ki jih lahko vključimo v pouk. Mrak Merhar (2013, str. 27–58) predstavi Cehovo klasifikacijo glede na namen in glede na način, vanjo pa spadajo tudi tekmovalne igre. Pri tekmovalnih igrah skupine med seboj tekmujejo v različnih spretnostih in zmožnostih. Pri tem krepijo sodelovanje v skupinah in tekmovalni duh.
Med prebiranjem literature in pregledom slovenskih magistrskih del, ki jih najdemo na PeFprintsu, je bilo ugotovljeno, da se še vedno pri učiteljih pojavlja strah pred vključevanjem didaktičnih iger v pouk, saj niso prepričani, ali so jih načrtovali v skladu s cilji v učnem načrtu in ali bodo pri učencih prinesle pozitivne rezultate. Rapeepisarn idr. (2006) so prišli do ugotovitve, da del učiteljev verjame v prepletanje tradicionalnega pristopa in didaktične igre, kar se je izkazalo za najboljši pouk. Vseeno so nekateri učitelji, kadar želijo vključevati didaktične igre v pouk, zaradi prezahtevnih priprav in procesov v dvomih. Pojavijo se dvomi učiteljev o izgubi nadzora nad razredom, ki je posledica vključevanja didaktičnih iger v pouk. V kar nekaj magistrskih delih piše, da se je pojavil pozitiven učinek didaktičnih iger pri spoznavanju okolja in naravoslovju.
Šumrada (2019) je ugotovil, da so imele didaktične igre pozitiven učinek na učence 2.
razreda, saj so po-test rešili bolje kakor pred-test, prav tako so se učenci dobro počutili med igranje didaktičnih iger. Suhonić (2017) je v svoji raziskavi ugotovila, da imajo učenci pozitivno mnenje o didaktičnih igrah, prav tako si pri pouku spoznavanja okolja želijo več učenja z metodo didaktične igre, saj jim je učenje zanimivejše in razumljivejše. Klodič (2015) je ugotovila, da didaktične igre koristijo popestritvi učnih ur in učencem dajo možnost, da pokažejo že pridobljeno znanje iz prejšnjih ur. Med drugim je tudi ugotovila, da si učitelji želijo več znanja o uporabi didaktičnih iger pri pouku, saj se marsikateri ne zavedajo, da lahko didaktične igre izdelajo sami ali določeno igro priredijo za obravnavano učno vsebino (uporabijo učne cilje) ter da te pripomorejo k boljši razredni klimi in medsebojnemu sodelovanju med učenci. Na uporabo didaktičnih iger vpliva tudi čas, ki ga imajo učitelji na voljo za realizacijo vseh
35
načrtovanih ur. Didaktične igre vzamejo kar nekaj časa, zato je pomembna sistematična priprava učne ure. Pri tem je treba upoštevati mnenja učencev, ki pomagajo oblikovati in izboljšati didaktične igre. Zaradi odzivov otrok na njihove didaktične igre, lahko igre obogatijo, izdelajo dodatne rekvizite ali razširijo izzive (Wood, 2010 v Baker idr., 2015).
Iz navedenega sledi, da je namen magistrskega dela ugotoviti, ali so učenci deležni didaktičnih iger pri pouku spoznavanja okolja in v kolikšni meri, kakšnega pouka si učenci želijo pred in po izvedbi treh tekmovalnih didaktičnih iger (lov za zakladom) in ali je kakšen napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger.
3.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Glede na opredeljen raziskovalni problem smo oblikovali cilje magistrskega dela:
C1: Ugotoviti, kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger za tematske sklope okoljska vzgoja, človek in pojavi ter živa bitja.
C2: Ugotoviti, pri katerih učencih, glede na to, koliko na splošno ima učenec rad tekmovalne igre, je uporaba tekmovalnih didaktičnih iger pokazala napredek v znanju.
C3: Ugotoviti, kakšne izkušnje imajo učenci z (tekmovalnimi) didaktičnimi igrami pri predmetu spoznavanje okolja.
C4: Ugotoviti, kakšnega pouka si učenci pri spoznavanju okolja želijo pred in po izvedenih tekmovalnih didaktičnih igrah.
Raziskovalna vprašanja pokrivajo cilje magistrskega dela. Postavili smo si štiri raziskovalna vprašanja:
RV1: Kakšen je napredek učencev v znanju po uporabi tekmovalnih didaktičnih iger za tematske sklope okoljska vzgoja, človek in pojavi ter živa bitja?
36
RV2: Pri katerih učencih, glede na to, koliko na splošno ima učenec rad tekmovalne igre, je uporaba tekmovalnih didaktičnih iger pokazala napredek v znanju?
RV3: Kakšne izkušnje imajo učenci z (tekmovalnimi) didaktičnimi igrami pri predmetu spoznavanje okolja?
RV4: Kakšnega pouka si učenci pri spoznavanju okolja želijo pred in po izvedenih tekmovalnih didaktičnih igrah?