Na otrokov govorni razvoj vpliva veliko dejavnikov. Osredotočili se bom na kakovost družinskega okolja, socialno-ekonomski status družine, otrokov spol, vrtec in vrstnike.
1.15.1 KAKOVOST DRUŽINSKEGA OKOLJA
Starši z oblikovanjem družinskega okolja, ki je lahko bolj ali manj kakovostno, pomembno vplivajo na razvoj otrokovih govornih in jezikovnih sposobnosti. Na otrokov besednjak vpliva tudi pogostost govornih interakcij med otrokom in materjo. Starši morajo namenjati pozornost predmetom in dogodkom, ki si jih v igrah delijo z otrokom, to pri otroku spodbuja usvajanje novih besed. Spodbujanje otroka k interakciji nudi možnosti za razumevanje komunikacijskega procesa in odnosa med jezikom in pomenom, ki ga jezik posreduje. Starši vplivajo na govorno-jezikovni razvoj, če razširijo, kar je povedal otrok, in se z njim o tem pogovarjajo. Pomemben podporni dejavnik govornega razvoja je tudi spodbujanje večmodalnega zaznavanja in povezovanja govora s pisano besedo in ilustracijami v slikanicah. Dejavnosti, kjer starši otroku glasno berejo, se z njim pogovarjajo o prebranem, listajo slikanice in si ogledujejo slike, pomembno spodbujajo otrokov govorni razvoj. Številni avtorji ravno izpostavljenost otrok otroški literaturi štejejo kot enega pomembnih pokazateljev kakovosti družinskega okolja. Prepričanje staršev in njihov odnos do pomena izpostavitve otroka literaturi napoveduje razvoj govorne kompetentnosti otrok (Marjanovič Umek idr., 2006).
24
1.15.2 SOCIALNI IN EKONOMSKI DEJAVNIKI
Starši z višjo stopnjo izobrazbe in ugodnejšim ekonomskim stanjem otrokom v večji meri nudijo več gradiva in materialov, ki jim omogočajo priložnosti za učenje govora, jezika in komunikacije (Marjanovič Umek idr., 2006).
Hart in Risley (1992, v Marjanovič Umek idr., 2006) sta z raziskavo ugotovila, da se starši z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjimi dohodki z otroki pogovarjajo redkeje, njihov govor je tudi manj raznolik. Otrokom nudijo manj priložnosti, kjer bi se lahko samostojno izražali.
Besednjak teh staršev je tudi bolj omejen kot besednjak staršev z višjo izobrazbo in višjimi dohodki.
C. Snow (1977, v Marjanovič Umek idr., 2006) navaja, da otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjim ekonomskim statusom uporabljajo krajše in bolj enostavne izjave kot otroci bolj izobraženih staršev z višjim ekonomskim statusom.
Bernstein (1979, v Marjanovič Umek idr., 2006) je ugotovil, da starši z manj ugodnimi demografskimi dejavniki v pogovoru z otroki uporabljajo omejen jezikovni kod, za katerega velja, da se slovnična pravila manj upoštevajo, in da uporabljajo enostavne in nepovezane izjave, s katerimi izražajo impliciten pomen. Ti starši uporabljajo predvsem regulacijsko funkcijo jezika, za katero je značilna raba ukazov in strog nadzor vedenja, brez razlag in dajanja možnosti, da otrok sam reši določeno težavo. Mame z manj ugodnimi demografskimi dejavniki v svojem govoru pogosteje uporabljajo velelne in redkeje vprašalne izjave, za razliko od mam z boljšimi demografskimi dejavniki, ki v svojem govoru uporabljajo več različnih besed in svoje otroke spodbujajo k pogovoru. Starši z boljšimi demografskimi dejavniki naj bi uporabljali razčlenjen jezikovni kod, za katerega velja raba širšega besednjaka in zapletenih izjav, s katerimi starši izražajo ekspliciten pomen. Ti starši uporabljajo interpretativno funkcijo jezika, za katero velja, da izjave spodbujajo otrokovo samostojno razmišljanje in učenje.
H. Bee in sodelavci (1982, v Marjanovič Umek idr., 2006) so v raziskavi ugotovili, da so otroci mam z višjo izobrazbo dosegli višje in boljše rezultate na lestvici govornega razvoja že pri dveh letih, za razliko od otrok mam z nižjo izobrazbo. Stopnja izobrazbe mame je povezana z dejavniki družinskega okolja, ki pomembno vpliva na individualne razlike v govornem razvoju otroka. Materina izobrazba se kaže kot pomemben napovednik govornega razumevanja in izražanja otroka.
Prav tako velja za očete. Marjanovič Umek, Kranjc, Bajc in Fekonja (2004, v Marjanovič Umek idr., 2006) so v raziskavi ugotovile, da so tisti otroci, ki so bili v vrtec vključeni pri treh letih in imajo očeta z višjo izobrazbo, govorno bolj kompetentni, kot otroci manj izobraženih očetov.
1.15.3 SPOL
Rezultati raziskav kažejo, da se govor deklic razvija hitreje kot govor dečkov. Deklice hitreje spregovorijo, prej usvojijo slovnico jezika in dosežejo višje rezultate na preizkusih pravilne izgovorjave glasov. Deklice oblikujejo daljše izjave in imajo večji besednjak. Deklice začnejo brati prej in imajo pri branju manj težav kot dečki (Golombok in Fivush, 1994, v Marjanovič Umek idr., 2006).
25 Bornstain in Haynes (1998, v Marjanovič Umek idr., 2006) sta v raziskavi ugotovila, da dečki dosegajo nižje rezultate pri nekaterih merah govornega razvoja. Razlike med deklicami in dečki so pomembne tudi v obdobju srednjega otroštva.
Prav tako so razlike med deklicami in dečki raziskovale slovenske avtorice Fekonja, Marjanovič Umek in Kranjc (2005, v Marjanovič Umek idr., 2006), ki so prav tako ugotovile, da spol pomembno vpliva na rezultate podlestvice govornega izražanja pri treh in štirih letih.
Deklice so pri izražanju dosegle višje rezultate kakor dečki. Rezultati med deklicami in dečki so bili približno enaki pri govornem razumevanju, koherentnosti in slovnični strukturi pripovedovane zgodbe.
Reznik in Goldsmith (1989, v Marjanovič Umek idr., 2006) poročata, da razlike med deklicami in dečki obstajajo le v obdobju zgodnjega otroštva, kasneje pa izginejo. Nekateri avtorji menijo, da se besednjak deklic v določenem obdobju res razvija hitreje, vendar se te razlike med deklicami in dečki v določenem obdobju izenačijo (Marjanovič Umek idr., 2006).
1.15.4 VRTEC IN VRSTNIKI
Na razvoj otrokovega govora in jezika pomembno vpliva tudi vrtec. Pomembne so različne igre, pri katerih se otroci lahko gibajo, govorno izražajo in so v interakciji ter otroke spodbujajo k izražanju in sodelovanju z vrstniki. Pomembno vlogo v vrtcu imajo vzgojiteljice, ki s spodbujanjem in izvajanjem ustreznih dejavnosti in iger spodbujajo govorni razvoj otroka. Pomembne so tako dejavnosti govornega izražanja, govornega razumevanja, branje knjig in pripovedovanje ob slikah ter pogovori o prebranem, kot tudi izvajanje dejavnosti, ki vplivajo na razvoj govorne in jezikovne kompetentnosti otroka (Marjanovič Umek idr., 2006).
Upoštevati je treba tudi kakovost vrtca, in sicer vrtec, ki je bolj kakovosten, spodbuja govorni razvoj tako otrok staršev z nižjo izobrazbo kot tudi otrok staršev z višjo izobrazbo. Visoko kakovostni vrtec ima pozitivnejši učinek na govorni razvoj otrok staršev z nižjo izobrazbo.
Visoka kakovost vrtca je še posebej pomembna za tiste otroke, ki imajo starše z nižjo izobrazbo. Ti starši uporabljajo manj govornih spodbud, njihov govor je manj bogat, prav tako manj časa namenjajo knjigam in drugim poučnim materialom za otroke (Marjanovič Umek idr., 2006).
Poleg vrtca na razvoj govorno-jezikovne kompetentnosti pomembno vplivajo tudi vrstniki.
Vrtec otrokom omogoča medvrstniško interakcijo. Fekonja (2002, v Marjanovič Umek idr., 2006) je z raziskavo ugotovila, da spontana medvrstniška igra spodbuja otroke, da uporabljajo drugačne izjave kot pri sami strukturirani situaciji v vrtcu. Takšna prosta medvrstniška igra omogoča, da otroci uporabljajo jezik v različnih funkcijah, ter rabo domišljijske igre in vprašalnih, nikalnih, velelnih, podrednih in prirednih izjav.
26
1.16 POMEMBNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ GOVORA,