VZOREC - OZAVEŠČENOST STARŠEV O RAZVOJU OTROK Z GOVORNO-JEZIKOVNIMI

V vzorec je zajetih 100 naključno izbranih staršev, katerih otroci obiskujejo Vrtec Ptuj.

Vprašalnik so starši prejeli v Vrtcu Ptuj od vzgojiteljice, izpolnjeni vprašalnik so oddali vzgojiteljici v Vrtcu Ptuj najkasneje teden dni po prejemu vprašalnika.

V raziskavo smo vključili tudi 14 logopedov, ki so na vprašalniku označili, kdaj menijo, da bi morala biti določena veščina pri otroku razvita. Na podlagi odgovorov logopedov smo točkovali odgovore staršev.

Tabela 1: Frekvence in frekvenčni odstotki respondentov

RESPONDENTI N (f) % (f %)

STARŠI 100 100 %

Tabela 2: Frekvence in frekvenčni odstotki respondentov glede na izobrazbo, poklic, število otrok in obisk logopeda

IZOBRAZBA N (f) % (f %)

NIŽJA 43 43,0

VIŠJA 57 57,0

Skupaj 100 100

POKLIC N (f) % (f %)

PEDAGOŠKI IPD. 25 25,0

DRUGI POKLICI 75 75,0

Skupaj 100 100

ŠTEVILO OTROK N (f) % (f %)

1 OTROK 38 38,0

2 OTROKA ALI VEČ 62 62,0

Skupaj 100 100

OBISK LOGOPEDA N (f) % (f %)

DA 27 27,0

NE 73 73,0

Skupaj 100 100

V Tabeli 2 so prikazane podrobnosti o respondentih. Respondentov je 100, proučevali smo jih glede na izobrazbo, poklic, število otrok in po predhodnih obiskih logopeda. V zgornji tabeli vidimo številčno in odstotno porazdelitev respondentov v štiri kategorije. Vsaka kategorija predstavlja 100 odstotkov. Vidimo lahko, da so respondenti znotraj kategorij pri vsaki postavki dobro zastopani, zato lahko opravimo nadaljnje analize.

31 3.2 SPREMENLJIVKE

- Zgodnja komunikacija: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakuje vzpostavljanje komunikacije z očesnim stikom, gestami in odzivanjem na ime. Zajema vsoto vprašanj 1, 2 in 3, ki predstavljajo: vzpostavitev očesnega stika, uporabo gest in odzivanje na ime.

- Oralna motorika: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakuje motorična sposobnost izvedbe različnih gibov (izplazenje jezika, pihanje in odprtost ust) z artikulatorji.

Zajema vsoto vprašanj 4, 5 in 6, ki predstavljajo: izplazenje jezika, pihanje in odprtost ust.

- Artikulacija: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakuje produkcija različnih glasov. Zajema vsoto vprašanj 7, 8 in 9, ki predstavljajo: izgovor glasu r, nadomeščanje sičnikov s šumniki in mehčanje šumnikov. Dozorelost izgovora posameznega glasu bodo v vprašalniku določili logopedi.

- Slušno zaznavanje: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakujeta zanesljiva zaznava in diferenciacija zvoka (šum, ropot, govor, fonemi). Zajema vsoto vprašanj 10, 11 in 12, ki predstavljajo: razlikovanje zvokov, določitev smeri izvora zvoka in razlikovanje zvokov po intenziteti.

- Razumevanje: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakuje razumevanje navodil in njihova izvedba. Zajema vsoto vprašanj 13, 14 in 15, ki predstavljajo: izvedbo navodil s tremi zahtevami, razumevanje daljše zgodbe in razumevanje predlogov.

- Fonološko zavedanje: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se od otroka pričakuje sposobnost rokovanja z besedami in fonemi. Zajema vsoto vprašanj 16, 17 in 18, ki predstavljajo: določitev dolge oziroma kratke besede, povezavo rimanih besed in zlogovanje besede.

- Slovnične zmožnosti: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakuje ustrezna raba časa, zaimkov in glagolov v povedi. Zajema vsoto vprašanj 19, 20 in 21, ki predstavljajo: tvorbo preteklega in prihodnjega časa, uporabo nikalnic, pomožnih glagolov in zaimkov.

- Jezikovna zmožnost: predstavlja mesece starosti otroka, v katerih se pričakuje veščina opisovanja in pripovedovanja. Zajema vsoto vprašanj 22, 23 in 24, ki predstavljajo: opis dogajanja na sliki, pripovedovanje o dogodkih in pripovedovanje zgodbe ob podanih zaporednih slikah.

- Govorno-jezikovna ozaveščenost: predstavlja ozaveščenost staršev o govorno-jezikovnem razvoju otroka. Zajema vsoto vseh sklopov vprašalnika in predstavlja zgodnjo komunikacijo, oralno motoriko, artikulacijo, slušno zaznavanje, razumevanje, fonološko zavedanje, slovnično zmožnost in jezikovno zmožnost.

3.3 INSTRUMENTARIJ

Pri raziskavi je bil uporabljen avtorski vprašalnik. Instrumentarij zajema podatke o respondentih, njihovi izobrazbi, številu otrok v družini in že predhodnih obiskih logopeda.

Poleg podatkov o respondentih instrumentarij vsebuje osem vsebinskih sklopov: zgodnja komunikacija, oralna motorika, artikulacija, slušno zaznavanje, razumevanje, fonološko zavedanje, slovnična zmožnost in jezikovna zmožnost. Vsako področje je opredeljeno s tremi točkami, ki so jih starši časovno orientirali. Za dobro razumevanje trditev so predstavljeni primeri. Vprašalnik je v Prilogi 1. Sestavili smo nabor stavkov, ki predstavljajo težavo na govorno-jezikovnem področju, poleg vsakega stavka je narisana skala, kamor je starš označil, kdaj bi poiskal pomoč logopeda.

3.4 NAČIN VREDNOTENJA

Najprej smo zbrali odgovore logopedov. Logopedi so na vprašalniku označili, kdaj menijo, da bi morala biti posamezna veščina pri otroku razvita. Ko smo zbrali odgovore vseh logopedov, smo izračunali aritmetično sredino posameznega vprašanja. Nato smo določili –1SD in +1SD od aritmetične vrednosti. To obdobje po oceni logopedov predstavlja obdobje, ki je najprimernejše za intervencijo govorno-jezikovnega strokovnjaka. To obdobje bi lahko poimenovali najprimernejše obdobje. Starši, ki so odgovarjali znotraj tega obdobja, so dobili 0 točk, kar pomeni, da bi pri določeni težavi ukrepali ob najustreznejšem času. Nato smo od obdobja, ki se vrednoti z 0 točkami, določili –1SD in +1SD. Staršem, ki bi poiskali pomoč logopeda znotraj 1SD pred najustreznejšim obdobjem, smo dodelili –1 točko. Staršem, ki pa bi poiskali pomoč logopeda znotraj 1SD po najustreznejšem obdobju, smo dodelili +1 točko.

Vsem drugim odgovorom staršev, ki so bili označeni zunaj najustreznejšega obdobja in zunaj +/–1SD od najustreznejšega obdobja, smo jim dodelili –2 točki oziroma +2 točki. Odgovor je bil ocenjen z –2 točkama, če je starš označil, da bi poiskal pomoč logopeda pred najustreznejšim obdobjem, vendar še pred –1SD od najustreznejšega obdobja. Odgovor je bil ocenjen s +2 točkama, če je starš označil, da bi poiskal pomoč logopeda po najustreznejšem obdobju in še po +1SD po najustreznejšem obdobju.

Tabela 3: Prikaz točkovanja odgovorov staršev

TOČKOVANJE ODGOVOROV STARŠEV

–2 TOČKI –1 TOČKA 0 TOČK 1 TOČKA +2 TOČKI

pod –2SD –2SD –1SD M

(odgovorov logopedov)

+1SD +2SD nad +2SD

3.5 NAČIN PRIDOBIVANJA PODATKOV

Podatke smo pridobili s pomočjo Vrtca Ptuj, ki nam je omogočil, da smo pri njih razdelili vprašalnike za starše. V Vrtcu Ptuj je bilo razdeljenih 250 vprašalnikov. Vprašalnike smo zbirali od aprila do maja 2015. V raziskavo je bilo vključenih 100 vprašalnikov oziroma 40 odstotkov. Drugi vprašalniki so bili nepopolno izpolnjeni ali niso bili vrnjeni. S pomočjo vprašalnikov smo v empiričnem delu raziskali, kdaj bi starši poiskali pomoč logopeda.

Vprašalnik so reševali starši sami, saj preživijo z otrokom največ časa in ga najbolje poznajo.

Vprašalnik ima natančna navodila in, kar je zelo dobro, rešiti ga je mogoče v kratkem času.

3.6 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

Podatke smo obdelali s pomočjo programa IBM SPSS – verzija 22 in programa Excel. Za prikaz podatkov smo uporabili tabele. Upoštevali smo stopnjo tveganja 0,05. Podatke smo prikazali tabelarno in opisno. Izvedli smo osnovno statistično obdelavo, izračunali korelacijska razmerja in izvedli t-test.

33 Najprej smo združili odgovore logopedov, izračunali aritmetično sredino in SD. Določili smo območja, kjer bodo starši dobili 0 točk, –1 točko, +1 točko ter –2 točki in +2 točki. V tabeli so prikazani odgovori logopedov ter določene meje za točkovanje odgovorov staršev. Vsi odgovori logopedov in meje so zabeleženi v časovni enoti mesec. Da smo lahko določili meje za točkovanje, smo števila aritmetične sredine in standardne deviacije zaokrožili.

Tabela 4: Prikaz odgovorov logopedov številnimi dejavniki, zato je točkovne meje, še posebej pri majhnem vzorcu, težko postaviti.

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

4.1 PREGLED GLOBALNIH REZULTATOV

Tabela 5: Ozaveščenost staršev

M SD KA KS MIN MAX

Zgodnja

komunikacija 0,56 0,65 0,14 –0,09 –1,33 2,00 Oralna motorika 0,35 0,49 0,93 0,32 –0,67 1,67 Artikulacija –0,53 0,91 –0,58 –0,92 –2,00 1,00 Slušno zaznavanje 0,43 0,53 1,22 0,37 0,00 2,00 Razumevanje 0,17 0,50 0,56 1,02 –1,00 1,67 Fonološko

zavedanje –0,21 0,73 –0,69 –0,20 –2,00 1,00 Slovnična zmožnost 0,80 0,86 –0,10 –1,14 –1,00 2,00 Jezikovna zmožnost 0,12 0,86 0,28 0,67 –2,00 2,00 OZAVEŠČENOST 1,69 3,56 –0,33 0,04 –7,67 10,33 POVPREČNA

OZAVEŠČENOST 0,21 0,45 –0,33 0,04 –0,96 1,29

Ozaveščenost nam pove, kdaj bi starši poiskali pomoč strokovnjaka glede govornega razvoja svojega otroka v odvisnosti od strokovne ocene primerne starosti s strani logopeda. Pri tem predstavlja število 0 primerno starost, pozitivna ocena zakasnitev in negativna ocena prezgodnjo intervencijo. Globalno so starši slabo ozaveščeni, saj bi pomoč v povprečju poiskali prepozno (M = 0,21). Zakasnitve so različne. Pri fonološkem zavedanju in artikulacijskih težavah otrok bi starši pomoč iskali prezgodaj, ko še ni nujno potrebna. Večje zakasnitve se kažejo pri slovnični zmožnosti otrok (M = 0,80), kar je lahko posledica narečne tolerantnosti na eni strani in funkcionalne razumljivosti na drugi strani. Zakasnitev se kaže tudi v zgodnji komunikaciji (M = 0,56), kar je lahko vzrok, da starši zgodnje komunikacije morda ne smatrajo za komunikacijo, pomembno za predfazo besednega razvoja. Zakasnitev je tudi pri slušnem zaznavanju (M = 0,43), vzrok za to je lahko, da težavo opazijo šele posledično v zakasneli ali slabo razviti produkciji govora. V tabeli vidimo, da so podatki zelo razpršeni, zato moramo upoštevati tudi standardno deviacijo (+/–SD), ki nam pove, znotraj kako velikega območja so starši v povprečju najpogosteje odgovarjali. Vidimo, da je skupna povprečna ozaveščenost 0,21, kar pomeni, da bi starši pomoč logopeda v povprečju poiskali prepozno. Ko pa upoštevamo še SD, vidimo, da so starši v povprečju ozaveščeni 0,21 +/–SD, kar pomeni, da so nekateri starši v vzorcu bolj in drugi manj ozaveščeni. V tabeli Ozaveščenost staršev vidimo aritmetično sredino, ki nam pove, kdaj v povprečju bi starši

35 poiskali pomoč logopeda. Bližje je aritmetična sredina številu 0, bolj ozaveščeni so starši.

Vendar moramo pri tem upoštevati tudi +/–SD, ki nam pove, kako so odgovori razpršeni.

Torej če upoštevamo aritmetično sredino in razpršenost, vidimo, da so starši najbolj ozaveščeni pri sklopu razumevanja (M = 0,17). Morda je vzrok tega ravno razumljivost otrokovega govora. Če starši pri svojem otroku opazijo, da njegov govor odstopa od govora njegovih vrstnikov, da ga drugi ljudje ne razumejo ali da ga starši sami ne razumejo, najprej reagirajo in poiščejo pomoč logopeda. Razumljivost govora je pomembna, in če obstaja odstopanje, je to hitro zaznano, zato so starši pri tem sklopu najbolj ozaveščeni, kdaj poiskati pomoč logopeda. Na drugi strani pa so starši najmanj ozaveščeni pri sklopu slovnične zmožnosti (M = 0,80). Vzrok, da so starši na področju slovnične zmožnosti najmanj ozaveščeni, bi lahko bila narečna tolerantnost ali pa to, da starši slovničnih napak ne dojemajo kot napak, temveč jim to predstavlja »otroški govor«, ki mu ni treba posvetiti velike pozornosti. Ravno zaradi tega je možno, da slovničnih težav pri svojem otroku ne ocenjujejo kot zelo pomembnih za hitro intervencijo logopeda.

4.2 DOPRINOS POSAMEZNIH ELEMENTOV K OZAVEŠČENOSTI Tabela 6: Pregled korelacijskih razmerij sklopov z ozaveščenostjo

SKLOP TEŽAVA

OZAVEŠČENOST Korelacija Stopnja

tveganja (2p)

ZGODNJA KOMUNIKACIJA 1. Otrok ne vzpostavlja očesnega stika. 0,303 0,002 2. Otrok ne uporablja gest (na primer: gesta

kazanja – prstek, mahanje v pozdrav: pa-pa ...).

0,361 0,000

3. Otrok se ne odziva na svoje ime. 0,354 0,000

SKUPAJ ZGODNJA KOMUNIKACIJA 0,452 0,000

ORALNA MOTORIKA 4. Otrok ne zmore izplaziti jezika iz ust. 0,435 0,000

5. Otrok ne zmore pihati milnih mehurčkov. 0,399 0,000 6. Otrok ima vedno odprta usta (tudi kadar

počiva ali ne govori), se slini. 0,246 0,013

SKUPAJ ORALNA MOTORIKA 0,533 0,000

ARTIKULACIJA

7. Otrok nepravilno izgovarja glas r (na primer besedo riba izgovarja kot: jiba, liba, iba, nemški r: riba).

9. Otrok mehča šumnike (na primer šunka =

sunka, žolna = zolna, čebela = cebela). 0,544 0,000

SKUPAJ ARTIKULACIJA 0,574 0,000

SLUŠNO ZAZNAVANJE 10. Otrok ne razlikuje zvoka mečkanja

papirja od zvoka avtomobila. 0,442 0,000

11. Otrok ne ugotovi, iz katere smeri prihaja

zvok. 0,422 0,000

12. Otrok ne razlikuje zvokov po intenziteti

(tiho – glasno). 0,292 0,003

SKUPAJ SLUŠNO ZAZNAVANJE 0,468 0,000

RAZUMEVANJE

13. Otrok ne izvede navodila z dvema zahtevama (na primer: Zapri vrata in obuj copate.).

0,561 0,000

14. Otrok ne razume daljše zgodbe (na primer

Rdeče kapice). 0,632 0,000

15. Otrok ne razume in ne uporablja predlogov (na primer: mačka je v/pod/na košari bo otrok izgovoril le mačka košara).

0,546 0,000

SKUPAJ RAZUMEVANJE 0,758 0,000

FONOLOŠKO ZAVEDANJE

16. Otrok ne zna določiti dolge/kratke besede (na primer: dolga beseda je banana, kratka beseda je miš).

0,609 0,000

17. Otrok ne poveže dveh besed, ki se rimata (na primer: otrok ne poveže kuža – luža, vrt – prt itd.).

0,670 0,000

18. Otrok nepravilno zloguje besede (na primer besedo lisica nepravilno zloguje: lisi-ca namesto li-si-ca).

0,730 0,000

SKUPAJ FONOLOŠKO ZAVEDANJE 0,776 0,000

SLOVNIČNA ZMOŽNOST

19. Otrok nepravilno tvori pretekli in

prihodnji čas. 0,628 0,000

20. Otrok ne uporablja nikalnic in pomožnih glagolov (na primer: Nočem v sobo. Miha ne bo prišel. Kje si bil? Kje ste bili?).

0,639 0,000

21. Otrok ne uporablja zaimkov (na primer:

Miha rad bere. Miha vsak dan nekaj prebere.

Če bi uporabil zaimek, bi rekel: Miha rad bere, on vsak dan nekaj prebere.).

0,644 0,000

SKUPAJ SLOVNIČNA ZMOŽNOST 0,732 0,000

JEZIKOVNA ZMOŽNOST 22. Otrok ne zna opisati dogajanja na sliki. 0,726 0,000 23. Otrok ima težave pri pripovedovanju o

dogodkih. 0,727 0,000

24. Otrok ne zna pripovedovati zgodbe ob

podanih zaporednih slikah. 0,658 0,000

SKUPAJ JEZIKOVNA ZMOŽNOST 0,765 0,000

37 V zgornji tabeli Pregled korelacijskih razmerij sklopov z ozaveščenostjo vidimo, da vsi sklopi pomembno korelirajo z ozaveščenostjo. Sklop, ki pa se z ozaveščenostjo najbolj povezuje, je fonološko zavedanje. Vidimo, da je pri vseh težavah znotraj sklopa fonološko zavedanje zelo močna povezanost (nad 0,6). Najbolj močna povezanost znotraj tega sklopa je pri zapisani težavi zlogovanja besede, korelacija je tukaj 0,730, kar predstavlja najvišjo korelacijo z ozaveščenostjo v primerjavi z drugimi opisanimi težavami. Poleg sklopa fonološkega zavedanja pa se z ozaveščenostjo najbolj povezujeta tudi sklopa jezikovna zmožnost in slovnična zmožnost (korelacija je nad 0,6). Pri vseh teh sklopih je korelacija nad 0,6, kar pomeni, da je povezanost zelo močna. Najbolj močna povezanost znotraj sklopa jezikovne zmožnosti je pri zapisani težavi pripovedovanje o dogodkih, korelacija tega z ozaveščenostjo je 0,727. Najbolj močna povezanost znotraj sklopa slovnične zmožnosti je pri težavi uporabe zaimkov, korelacija tega z ozaveščenostjo je 0,644.

Na podlagi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so tisti sklopi, pri katerih je korelacija z ozaveščenostjo največja, najbolj pomembno vplivali na rezultate staršev, ki pa predstavljajo njihovo ozaveščenost o govorno-jezikovnih motnjah otroka. V tabeli vidimo, da vsi sklopi pomembno vplivajo na rezultat ozaveščenosti staršev, saj je v vseh sklopih vprašalnika povezanost močna ali zelo močna. Vidimo, da je vprašalnik dobro sestavljen, saj vsi sklopi pomembno doprinesejo k rezultatu ozaveščenosti, zato moramo pri analizah enako pomembno upoštevati vse sklope vprašalnika. govorno-jezikovnem razvoju bolj ozaveščeni kot tisti, ki imajo le enega otroka.

Ne sprejmemo.

H3: Starši, ki so z enim od svojih otrok že obiskovali logopeda, so o govorno-jezikovnem razvoju bolj ozaveščeni kot tisti, ki z otrokom logopeda še niso obiskovali.

Ne sprejmemo.

H4: Starši, ki imajo pedagoški, predšolski, psihološki, jezikoslovni, nevrolingvistični poklic ali katerega izmed poklicev, ki so povezani z govorom, jezikom, komunikacijo ali vzgojo in izobraževanjem otrok, so o govorno-jezikovnem razvoju bolj ozaveščeni kot tisti, ki tega poklica nimajo.

Ne sprejmemo.

H5: Starši bodo manj ustrezno reagirali pri sklopu fonološkega zavedanja kot pri sklopu razumevanja.

Sprejmemo.

H6: Starši bodo bolj ustrezno reagirali pri sklopu artikulacije kot pri sklopu slovnične zmožnosti.

Sprejmemo.

38 starši z nižjo izobrazbo. Razlika sicer ni statistično pomembna in hipotezo, da so starši z višjo izobrazbo o govorno-jezikovnem razvoju otroka bolj ozaveščeni kot manj izobraženi, zavrnemo. Morda je razlog za večjo zakasnitev v večji toleranci in večjem zavedanju individualnosti govornega razvoja otroka.

Tabela 9: Prikaz odgovorov glede na izobrazbo starša

Sklop Težava

ZGODNJA KOMUNIKACIJA 1. Otrok ne vzpostavlja

očesnega stika. 6,12 4,96 5,33 4,09 0,87 98 0,39

usta (tudi kadar počiva ali ne govori), se slini.

15,19 10,06 16,46 8,20 –0,68 79,65 0,50

SKUPAJ ORALNA MOTORIKA 17,96 6,39 18,09 7,25 –0,10 98 0,92

40 odgovorov vseh staršev, ki imajo nižjo izobrazbo, z aritmetično sredino vseh staršev z višjo izobrazbo. Rezultati kažejo, da so statistično pomembne razlike v dveh sklopih, in sicer pri sklopu artikulacije in sklopu fonološkega zavedanja. Statistično pomembno kasneje bi starši z višjo izobrazbo poiskali strokovno pomoč pri sklopih artikulacije in fonološkega zavedanja, za razliko od staršev z nižjo izobrazbo, ki bi pomoč strokovnjaka poiskali prej. Statistično pomembno kasneje bi starši z višjo izobrazbo reagirali pri težavah, opisanih pod številkami 7 (otrok nepravilno izgovarja glas r, p < 0,05), 8 (otrok sičnike nadomešča s šumniki, p < 0,05), 9 (otrok mehča šumnike, p < 0,05), 16 (otrok ne zna določiti dolge/kratke besede, p < 0,05) in 18 (otrok nepravilno zloguje besede, p < 0,05). Rezultati, kjer so statistično pomembne razlike, so zapisani krepko in podčrtano. Pri vseh drugih opisanih težavah bi starši, ne glede na izobrazbo, v povprečju odpeljali otroka k logopedu pri podobni starosti. Morda je vzrok, da bi starši z višjo izobrazbo kasnili pri obisku strokovnjaka, v večji toleranci ali v večjem zavedanju individualnosti govornega razvoja otroka.

41 4.3.2 HIPOTEZA 2

H2: Starši, ki imajo več kot enega otroka, so o govorno-jezikovnem razvoju bolj ozaveščeni kot tisti, ki imajo le enega otroka.

Tabela 10: Hipoteza 2

Hipoteze 2 ne potrdimo. Vidimo, da statistično pomembnih razlik med straši, ki imajo enega otroka, in starši z dvema ali več otroki ni. Starši z dvema otrokoma ali več imajo izkušnje prepoznavanja individualnih razlik v razvoju govora in jezika in so bolj ozaveščeni, vendar razlika ni statistično pomembna, zato hipoteze ne moremo sprejeti.

Tabela 11: Prikaz odgovorov glede na število otrok v družini

Sklop Težava En otrok Dva ali več

ZGODNJA KOMUNIKACIJA 1. Otrok ne vzpostavlja

očesnega stika. 6,08 5,33 5,42 3,89 0,71 98 0,48

usta (tudi kadar počiva ali ne govori), se slini.

16,18 9,46 15,74 8,82 0,24 98 0,81

SKUPAJ ORALNA MOTORIKA 17,67 6,69 18,26 7,01 –0,42 98 0,68

ARTIKULACIJA

7. Otrok nepravilno izgovarja glas r (na primer besedo riba izgovarja kot: jiba, liba, iba,

FONOLOŠKO ZAVEDANJE 16. Otrok ne zna določiti dolge/kratke besede (na

43 rad bere. Miha vsak dan nekaj prebere. Če bi uporabil razvoju bolj ozaveščeni kot tisti, ki z otrokom logopeda še niso obiskovali.

Tabela 12: Hipoteza 3

Hipoteze 3 ne potrdimo. Starši, ki so s svojim otrokom logopeda že obiskovali, bi v povprečju reagirali nekoliko kasneje kot starši, ki z otrokom še logopeda niso obiskovali. Vzrok tega, da se starši, ki so z otrokom logopeda že obiskovali, za intervencijo logopeda odločijo nekoliko kasneje, je lahko zavedanje, da je posameznikov razvoj individualen in odvisen od specifike težave. Vidimo, da statistično pomembnih razlik med starši, ki so s svojim otrokom

obiskovali logopeda, in med starši, ki z otrokom logopeda niso obiskovali, ni, zato hipotezo 3 zavrnemo.

Tabela 13: Prikaz odgovorov glede na obisk logopeda

Sklop Težava

ZGODNJA KOMUNIKACIJA 1. Otrok ne vzpostavlja

očesnega stika. 7,41 5,44 5,03 3,91 2,08 36,40 0,04

usta (tudi kadar počiva ali ne govori), se slini.

16,93 9,62 15,53 8,83 0,68 98 0,50

SKUPAJ ORALNA MOTORIKA 18,80 6,12 17,75 7,13 0,68 98 0,50

ARTIKULACIJA

7. Otrok nepravilno izgovarja glas r (na primer besedo riba izgovarja kot: jiba, liba, iba,

45 rad bere. Miha vsak dan nekaj prebere. Če bi uporabil

Naredili smo še natančnejšo analizo, in sicer t-test, kjer smo primerjali aritmetično sredino odgovorov vseh staršev, ki so z enim izmed svojih otrok obiskovali logopeda, z aritmetično sredino staršev, ki s svojim otrokom logopeda niso obiskovali. Rezultati kažejo, da statistično pomembnih razlik v večini izmed proučevanih trditev ni. Statistično pomembno kasneje bi starši, ki so s svojim otrokom logopeda že obiskovali, ukrepali pri dveh opisanih težavah. glede na obisk logopeda pri težavah reagirali pri podobni starosti.

4.3.4 HIPOTEZA 4

H4: Starši, ki imajo pedagoški, predšolski, psihološki, jezikoslovni, nevrolingvistični poklic ali katerega izmed poklicev, ki so povezani z govorom, jezikom, komunikacijo ali vzgojo in izobraževanjem otrok, so o govorno-jezikovnem razvoju bolj ozaveščeni kot tisti, ki tega

Hipoteze 4 ne potrdimo. Med starši, ki imajo pedagoški, predšolski, psihološki, jezikoslovni, nevrolingvistični poklic ali katerega izmed poklicev, ki so povezani z govorom, jezikom, komunikacijo ali vzgojo in izobraževanjem otrok, in starši drugih poklicev so statistično pomembne razlike v odgovarjanju, kdaj bi poiskali pomoč logopeda. Hipoteze 4 ne potrdimo, ker vidimo, da starši drugih poklicev reagirajo in poiščejo pomoč logopeda prej kot starši, ki

In document OZAVEŠČENOST STARŠEV O RAZVOJU OTROK Z GOVORNO-JEZIKOVNIMI (Strani 42-0)