S prevencijo govorno-jezikovnih težav je treba začeti že veliko pred rojstvom otroka, pravzaprav že pred nosečnostjo. Pri zgodnji prevenciji sta pomembna oba starša, saj vsak preko genetskega mehanizma prinese predispozicijo govorne in jezikovne sposobnosti. Ko ženska zanosi, mora skrbeti za svoje zdravje skozi vso nosečnost. V prvem trimesečju se razvijata nevrološki sistem otroka in organogeneza. Veliko malforacij obraza in govornih organov nastane v času embrionalnega razvoja, zato mora mati skrbno izbirati hrano in se
19 izogibati alkoholu, kajenju, tesnim oblačilom ter psihičnim in fizičnim travmam (Lukovac, 2012).
Tudi Posokhova (2008) govori, da je s prevencijo govorno-jezikovnih težav treba začeti že veliko pred rojstvom otroka. Če so v družini prisotne genetske bolezni ali če gre za nosečnost po 35. letu, je zelo zaželeno, da se opravi genetsko svetovanje. Večina malforacij obraza in govornih organov, na primer razcepi in nepravilnosti zob, nastane med embrionalnim razvojem. Na vse to lahko vplivajo kajenje, alkohol, bolezni matere in nepravilna prehrana, ki vsebuje premalo vitaminov in mineralov.
Prevencijo govorno-jezikovnih težav izvajamo tudi po rojstvu otroka, tako da (Lukovac, 2012):
- Otroku dajemo čim več izkušenj za kognitivne, lingvistične in motorične sposobnosti.
- Stimuliramo otrokov razvoj.
- Z otrokom ustvarimo emotiven, prijeten in ljubeč odnos.
- Spodbujamo otrokovo radovednost in motivacijo.
- Otroku pojemo pesmi, beremo knjige in se ob njih pogovarjamo.
- Razvijamo grobo in fino motoriko telesa.
- Poslušamo otroka, se na njegove komunikacijske stimuluse odzivamo.
Omeniti moramo pomen ustrezne prehrane med nosečnostjo in v času dojenja. Predvsem je pomembno, da v telo med nosečnostjo vnesemo vse hranilne snovi, ki jih otrok potrebuje za zdrav in optimalen razvoj. V času nosečnosti in v prvih treh letih otrokovega življenja se moramo izogibati vsem škodljivim vplivom, ki pomembno vplivajo na razvoj možganov. V zadnjem trimesečju nosečnosti možgani rastejo in se razvijajo najhitreje, zato mora takrat nosečnica uživati hrano, ki je bogata z omega-3 kislinami, kot so oljčno olje, mandeljni, laneno seme in ribe. Priporoča se tudi uživanje omega-3 kislin v obliki kapsul ali olja.
Dokazano je tudi, da uživanje omega-3 kislin med nosečnostjo zmanjšuje možnost predčasnega poroda. Zanimivo je tudi, da uživanje probiotikov v zadnjem trimesečju nosečnosti pojav alergij pri otroku zmanjšuje za kar 20 odstotkov (Jovančević, 2011).
1.12.1 KAKO SPODBUJATI RAZVOJ GOVORA, JEZIKA IN POSLUŠANJA Skamlič (2014) daje naslednje nasvete, kako komunicirati z dojenčkom.
- Izkoristite priložnosti, da otroku čim več pojete in govorite.
- Preden pričnete govoriti, poskrbite, da pritegnete otrokovo pozornost.
- Govorite jasno, preprosto, s prijazno govorno melodijo. Govor naj bo omejen na glasove, zloge, besede in kratke fraze.
- Opazujte otroka in govorite o tem, kar počne.
- Otrok mora slišati veliko besed in te večkrat, preden bo povedal prvo besedo, zato bodite potrpežljivi.
- Ponavljajte besede, naj jih otrok sliši večkrat.
- Bodite navdušeni nad komunikacijo z otrokom, otrok vam bo tako navdušenje vračal.
- Krepite odnos med mlajšimi in starejšimi otroki, s tem pripomorete k medsebojnemu sodelovanju.
Več dotikov, govora in grimas kot vključimo v komunikacijo z otrokom, bogatejša bo komunikacija. Prva najpomembnejša komunikacija poteka med mamo in otrokom v času dojenja, preko dojenja se spoznavata z dotikom. Kadar se otrok doji, vonja materin vonj, uživa v dotiku, toplini in se počuti varnega in ljubljenega. Mirni zvoki, umirjen glas in topel pogled otroka pomirjajo, zato je takšna komunikacija najbolj zaželena. Pri tem pa sta enako
20
pomembna oba starša – tako mati kot oče. Otrok se uči z gledanjem, poslušanjem, dotikanjem in okušanjem, zato mu moramo zagotoviti vse te izkušnje. Otroku je treba dati čim več pozitivnih sporočil (Jovančević, 2011).
Igre poslušanja (Levc, 2014):
- Določitev smeri izvora zvoka. Otrok naj zapre oči in posluša. Ko zasliši zvok, z roko pokaže, iz katere smeri prihaja.
- Ločevanje vrste zvokov. Otroku lahko zavežemo oči in proizvedemo različne vrste zvokov. Otrok določi, s čim smo zvok ustvarili.
- Prepoznavanje zvokov. Otrok posluša zvoke in jih prepoznava.
- Posnemanje zvokov. Otrok posnema oglašanje živali, drugi pa morajo ugotoviti, katera žival je to.
- Razlikovanje zvoka po intenziteti. Otroku v prostoru skrijemo igračko in ga z glasnim in tihim ploskanjem usmerjamo, da jo najde. Pri tem glasno ploskanje pomeni, da se nahaja zelo blizu skrite igrače, tiho ploskanje pa pomeni, da je od skrite igrače zelo oddaljen.
- Razlikovanje zvoka po višini. Govorimo z visokim in nizkim glasom. Kadar govorimo z visokim glasom, otrok dvigne sličico ptice, kadar pa govorimo z nizkim glasom, otrok dvigne sličico medveda.
- Igre za razvijanje fonemskega sluha. Pri igrah za razvijanje fonemskega sluha slušno razlikujemo podobne glasove. Na primer s–š, c–č, z–ž. Igramo se igro: kadar otrok v besedi zasliši glas s, dvigne roko, kadar pa sliši glas š, dvigne nogo.
Jovančević (2011) natančno opiše, kako spodbujati govor pri otroku po letih.
- OD ROJSTVA DO DRUGEGA LETA
Spodbudite otroka, da vas posnema (na primer ploskajte z rokami).
Vse, kar počnete, poimenujte. Kadar ga oblačite, mu pozorno razložite, kaj mu oblačite in kakšne barve so oblačila.
Posnemajte oglašanje živali.
Razširjajte otrokove izjave. Vendar po tem, ko otrok že konča z govorom.
Ne prekinjajte ga, ko govori.
Berite mu in ga ob branju spodbujajte, da sledi slikam, in ga povprašajte, kaj vidi. O prebranem se skupaj pogovorita.
- OD DRUGEGA DO ČETRTEGA LETA
Govorite počasi, razločno, med govorom delajte premore.
Razširite in nadgradite otrokove izjave.
Izogibajte se otroškemu govoru.
Pogovarjajte se ob slikah, slike razvrščajte v sklope (na primer po barvi, po uporabnosti: hrana, vozila, igrače …).
21
Igrajte se igro »da–ne«. Na primer: postavljajte otroku vprašanja, on pa naj odgovori z da ali ne (na primer: Ali avto leti?).
Razširjajte otrokov besedni zaklad.
Pojte pesmi in izštevanke.
Pripovedujte zgodbe ob slikah.
- OD ČETRTEGA DO ŠESTEGA LETA
Kadar otrok govori, mu namenite svojo pozornost in čas. Bodite potrpežljivi.
Kadar otroku želite kaj povedati, se prepričajte, da imate njegovo pozornost.
Spodbujajte in otroka pohvalite za poskuse govora.
Kadar govorite, delajte premore.
Izpopolnjujte otrokov besedni zaklad. Otroka naučite nove besede, tako da mu jih pojasnite in uporabite v sobesedilu.
V svoj govor vključite prostorske (v, na, pod) odnose in nasprotja (širok, ozek) ter otroku razložite pomen.
Z otrokom se igrajte igrico, da mu opisujete neki predmet, otrok pa mora ugotoviti, za kaj gre.
Otroka učite kategorij. Na primer: pod vozila spadajo avto, avtobus, motor, vlak, helikopter, letalo.
Otroku zastavite dvo- in tridelna navodila in mu pomagajte, da jih izvrši.
Pogovarjajte se o tem, kaj otrok vidi. Ko ste na novem kraju, mu opisujte in pojasnjujte.
Ob vsakdanjih dejavnostih izkoristite čas in otroka povprašajte, kaj vidi. Na primer pri kuhanju naj otrok poimenuje sestavine.
1.13 POMEN IGRE ZA RAZVOJ GOVORA, JEZIKA IN KOMUNIKACIJE