4.1 Namen in cilji
S svojim diplomskim delom sem želela spoznati različne sprostitvene tehnike, spoznati njihove pozitivne učinke na otrokovo delovanje in ugotoviti, kako lahko sprostitvene dejavnosti vključujemo v otrokov vsakdan v vrtcu. V teoretičnem delu sem se osredotočila predvsem na prva dva cilja, v empiričnem delu pa bom skušala prikazati, kako lahko sprostitvene dejavnosti vključimo v vrtec. Svoje raziskovanje sem opravila v neohumanističnem vrtcu Sunrise International, kjer jogo in meditacijo v delo z otroki vključujejo vsakodnevno.
V njihovem programu je podrobneje opisano izvajanje joge. Zapisano je, da njihov program joge razvija otrokove misli in telo hkrati, otroku pa nudi tudi temelje za radost do psihične in fizične telovadbe. Program vključuje uporabo joga kartic, joga položajev, joga zgodb, joga plesa, muder (geste rok), meditacij v obliki vizualizacij in dihalnih vaj. Cilji joga programa so:
okrepitev zavedanja lastnega telesa; povezovanje misli s telesom s pomočjo dihanja in joga položajev; uporabljanje dihanja za pomiritev in raziskovanje povezave med čustvi in gibi (Neo-humanist Educational Program, 2013).
4.2 Raziskovalna vprašanja
V skladu s cilji sem si zastavila naslednja raziskovalna vprašanja:
R1 V kateri starosti otroka je primerno izvajati sprostitvene dejavnosti?
R2 Kakšne razlike se pojavljajo pri izvajanju sprostitvenih dejavnosti glede na spol otroka?
R3 Kako poteka priprava prostora za izvajanje sprostitvene dejavnosti?
R4 Katere tehnike sproščanja so bolj primerne za 1. starostno obdobje in katere za 2. starostno obdobje?
4.3 Metodologija
V empiričnem delu diplomskega dela sem izvedla kvalitativno raziskovalno tehniko s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Opravila sem intervju z dvema vzgojiteljicama v danskem vrtcu in na podlagi njunih odgovorov ugotovila, kako izvajajo sprostitvene dejavnosti v tem vrtcu.
24
Intervjuje sem podkrepila še z opazovanjem izvajanja sprostitvenih dejavnosti v času dveh mesecev.
4.3.1 Instrument za zbiranje podatkov
Temo sprostitvenih dejavnosti sem raziskovala s pomočjo dveh polstrukturiranih intervjujev.
Intervju z vzgojiteljicama sem izvedla s pomočjo devetih ključnih vprašanj, vezanih na temo sprostitvenih dejavnosti, ki sem jih po potrebi podkrepila s podvprašanji. Obema vzgojiteljicama sem vprašanja zastavila, nato pa se je iz odgovora razvil pogovor o temi.
4.3.2 Opis vzorca ter zbiranje in obdelava podatkov
Otroci se v vrtcu delijo na dve skupini: v skupini Sunbears so otroci 1. starostne skupine (od 1.
do 3. leta), v skupini Hummingbirds pa otroci 2. starostne skupine (od 3. do 6. leta). Praktično usposabljanje sem od 14. septembra do 13. novembra 2020 izvajala v obeh skupinah, v vsaki po en mesec. Vsak mesec imata obe skupini temo, na katero navezujejo vse vodene dejavnosti.
Septembra je bila mesečna tema spoznavanje sebe in ostalih ljudi, oktobra smo spoznavali naravo jeseni, novembra pa je bil poudarek na spoznavanju vesolja.
V tem času sem podrobno opazovala in tudi sama izvajala sprostitvene dejavnosti z otroki obeh starostnih skupin. Poleg opazovanja sem opravila še dva intervjuja z vzgojiteljicama, ki sprostitvene dejavnosti z otroki izvajata že vrsto let.
Vzorec vsebuje dve vzgojiteljici, obe zaposleni v danskem neohumanističnem mednarodnem vrtcu Sunrise International Preschool. Vzgojiteljici sta ženskega spola, obe v starostni skupini 30–40 let. Ena od vzgojiteljic je Hrvatica, druga pa je iz Indije.
Intervju z eno vzgojiteljico je potekal med pavzo v vrtcu, drugi intervju pa sem izvedla v stanovanju druge intervjuvanke. Intervjuja sem izvedla v angleščini in ju z dovoljenjem intervjuvank zvočno posnela za lažjo analizo. Zvočne posnetke sem nato dobesedno pretipkala in uredila ter prevedla.
Po zbiranju podatkov je sledila kvalitativna vsebinska analiza. Iz odgovorov sem izbrala pomembnejše enote, ki so se pojavljale v odgovorih obeh intervjuvank, in jih primerjala med seboj.
25
5 Analiza intervjujev in rezultati
S pomočjo odgovorov vzgojiteljic in z opazovanjem sem želela ugotoviti, kako izvajajo sprostitvene dejavnosti v tem vrtcu, kako se dejavnosti razlikujejo glede na starost in spol otroka in kdaj začnejo z uvajanjem sprostitvenih dejavnosti v otrokovo dnevno rutino.
5.1 Čas vključevanja sprostitvenih dejavnosti
Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, v kateri starosti otroka je primerno izvajati sprostitvene dejavnosti. Najprej me je zanimalo, kdaj začnejo vključevati sprostitvene dejavnosti, kot sta joga in meditacija, v otrokovo rutino.
Tabela 1: Čas vključevanja sprostitvenih dejavnosti
Vzgojiteljica A Vzgojiteljica S
Z vpisom v vrtec X
Ko otrok zmore sedeti. X
Ko otrok razume in sledi navodilom. X
Čimprej X X
Vzgojiteljica A pravi, da vsakega otroka začne vključevati v sprostitvene dejavnosti takoj, ko se pridruži skupini. Letos je najmlajši otrok star 1 leto in 6 mesecev in v jutranjem krogu že delno sledi dejavnostim. Poudari, da je pomembno, da je otrok sposoben sedeti, saj tako hkrati sledi navodilom in je sproščen. Jogo in meditacijo začnejo uvajati s pesmijo 'Fold your legs so gaily', ki ji pravijo kar 'joga pesem'. S pomočjo te pesmi tudi najmlajši otroci sledijo gibom in kretnjam in se privajajo na meditacijski sedeči položaj. Če dejavnost joge začnemo pri mlajših otrocih, so učinki vidni veliko hitreje in otroci dejavnost zelo hitro dojemajo kot del dnevne rutine. Vzgojiteljica A pravi, da je začenjanje joge in drugih sprostitvenih dejavnosti pri starejših otrocih težje, saj traja dlje časa, da se otroci sprostijo in zares celovito izvajajo dejavnosti in se v njih popolnoma sprostijo. Tudi strokovnjaki se strinjajo, da je zgodnje vključevanje joge v otrokovo življenje zelo koristno. Otroci v Indiji z jogo in sončnimi salutacijami sicer tradicionalno začnejo pri svojih osmih letih. Po indijski tradiciji naj bi pri osmih letih otrok dovolj dobro razvil pljučni in imunski sistem, hkrati pa do takrat že deloma opusti fantazijsko igro in je zmožen sodelovati v vodenih dejavnostih (Baitmangalkar, 2014).
26
Seveda pa to ne pomeni, da elementov joge in meditacije ne smemo vključevati v otrokov vsakdan že prej.
Vzgojiteljica S je mnenja, da moramo otroka vključevati v sprostitvene dejavnosti čimprej.
Meni, da je otrok okoli dveh let in pol dovolj dojemljiv za razumevanje in sledenje navodilom, hkrati pa lahko sledi glasbi in gibom. Lahko pa elemente sprostitvenih dejavnosti otrokom predstavimo že prej, npr. prikažemo joga položaje, ki so videti kot živali ali drugi za male otroke predstavljivi objekti. To potrjujejo tudi strokovnjaki. Otroci lahko vadijo jogo takoj, ko razumejo navodila. Idealno naj bi se to zgodilo v 4. letu otrokove starosti. Otroci so seveda že prej navdušeni za izvajanje različnih joga položajev, ki predstavljajo živali in naravo, a v predšolskem obdobju jogo izvajamo bolj na igriv in zabaven način in ne toliko kot sredstvo za sprostitev. Pozorni moramo biti tudi na to, katere položaje izvajamo, saj so nekateri (npr.
Padmasana oziroma položaj lotusa) lahko neprimerni za izvajanje z najmlajšimi zaradi stopnje njihovega telesnega razvoja. Joga in ostale sprostitvene dejavnosti so v zgodnjem otroštvu namenjene predvsem spodbujanju otrokovega zavedanja telesa, kar je kasneje pri izvajanju sprostitvenih dejavnosti zelo pomemben temelj (Aditi, 2019).
Tudi sama sem opazila, da so otroke z igro in pesmijo vključevali v meditacijo in jogo takoj, ko so prišli v vrtec. Na začetku so otroci le opazovali, sčasoma pa so sledili vzgojiteljičinim gibom in sodelovali pri dejavnostih.
5.2 Razlike med spoloma
Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali se sprostitvene dejavnosti razlikujejo glede na otrokove značilnosti. Zanimalo me je tudi, kakšne razlike se pojavljajo pri izvajanju sprostitvenih dejavnosti glede na spol otroka.
Tabela 2: Opažanje razlik med spoloma
Vzgojiteljica A Vzgojiteljica S Razlike so opazne.
Ne opazim razlik. X X
Vzgojiteljica A ne opaža nobenih razlik pri izvajanju sprostitvenih dejavnosti glede na spol, dodaja pa še, da prav tako ne opazi razlik pri izvajanju sprostitvenih dejavnosti glede na
27
narodnost otroka. Vzgojiteljica S prav tako ne opaža razlik pri izvajanju dejavnosti glede na spol otroka. Zdi se ji, da vsi radi sodelujejo pri dejavnostih in da dejavnosti pozitivno vplivajo tako na dečke kot na deklice. Meni, da se večje razlike pojavljajo glede na otrokovo starost kot pa na spol. Strokovnjaki na področju razlik med spoloma še niso dosegli večjih ugotovitev.
Večinoma se vsi strinjajo, da so sprostitvene dejavnosti pozitivne tako za moške kot za ženske.
V raziskavi leta 2018 so izpostavili možnost, da se najstniki moškega spola bolje odzovejo na sprostitvene dejavnosti, ki zahtevajo fizično aktivnost (joga, tai chi), kot pa na tiste, ki temeljijo na miselni aktivnosti (meditacija). V isti raziskavi so opazili boljše rezultate pri ženskah kot pri moških, ko so uporabili metodo meditacije. Sicer pa je na tem področju še mnogo premalo raziskav, da bi lahko govorili o dejanskih razlikah v učinkih sprostitvenih dejavnosti med spoloma (Kang idr., 2018).
Sama pri opazovanju in izvajanju dejavnosti nisem opazila razlik pri izvajanju in učinkovanju glede na otrokov spol. Strinjam se z intervjuvankama, saj se mi zdi, da spol na izvajanje sprostitvenih dejavnosti pri predšolskih otrocih ne vpliva niti malo.
Slika 1: Deček med meditacijo (lastni vir)
28