Masaža

Masaža nam omogoča pogovor preko dotika, brez besed. Z masažo energija prehaja od enega človeka k drugemu. Pri najmlajših otrocih je ravno tipanje glavni način spoznavanja sveta, zato je koža najpomembnejše čutilo. Masaže ne smemo nikoli vsiljevati, saj imajo otroci različne starosti različne potrebe po dotikanju. Pomembno je, da nikoli ne masiramo direktno na hrbtenico, da se med masažo pogovarjamo z otrokom in opazujemo njegove reakcije. Masažo prilagodimo glede na otrokovo občutljivost (Wilmes Mielenhausen, 1999).

Masiramo lahko z različnimi tehnikami – nežno božanje, polaganje rok, ali pa krepkejše gnetenje, potegovanje in udarci. Pozorni moramo biti tudi na temperaturo svojih rok – priporočljivo je, da jih pred masažo drgnemo ob sebe, da so ogrete (Wilmes Mielenhausen, 1999). Tisti, ki je v vlogi maserja, mora nujno poskrbeti, da je otroku masaža prijetna. Mnogi otroci si ne želijo dotikanja, zato lahko pri masaži uporabljamo različne pripomočke, kot je masažna žoga (Martuccio, 2018).

3.6.1 Uporaba masaže v predšolskem obdobju

Obstaja več masažnih iger, ki jih starši ali vzgojitelji lahko izvajajo z otroki. Na otrokovi roki ali na hrbtu lahko ponazarjamo gibanje živali, otrok pa ugiba, za katero žival gre (miška, ki hitro in rahlo steče; slon, katerega težak korak ponazorimo s pestmi; zajček, ki sonožno skače …). Igramo se lahko tudi igro peke testa – otrokov hrbet je podlaga za testo, ki ga moramo zgnesti, pomokati, razvaljati, narezati, nato pa še pospraviti. Pri masaži otrok je koristno uporabiti tudi žogice. Najbolje je uporabiti ježasto ali tenis žogico, s katero po vratu in ramenih

21

delamo krožne gibe. Stopnjujemo moč pritiskanja in povečujemo območje kroženja (Wilmes Mielenhausen, 1999).

Malo starejše otroke lahko navadimo tudi na masiranje samega sebe, tako da masažo kažemo na sebi, oni pa ponavljajo za nami. Najprej masiramo glavo. Nežno, s konicami prstov masiramo iz notranjosti obrvi proti zunanjosti obraza, nato v enaki smeri zmasiramo čelo in teme. S prsti se nato dotikamo obeh uhljev. Smer nadaljujemo navzdol po stranicah nosu, zatem pod očmi in navzdol po licu. S prsti nato nežno trepljamo predel okoli ustnic, pod brado in navzdol po vratu (Rama, 2010).

Masažo trupa začnemo z rokami na ramah in se premikamo navzdol po roki proti zapestju.

Nežno krožno gnetemo vsak prst in dlan. Ponovimo na drugi strani. Desno roko nato dvignemo pokončno in se z dlanjo skušamo dotakniti hrbta. Z desno roko hrbet masiramo navzgor, z levo pa navzdol. Nato zamenjamo roki. Nežno se božamo po prsnem košu proti srcu z obema rokama, nazadnje pa nežno zmasiramo še trebuh. Noge masiramo navzdol od vrha, čez kolena do gležnjev. Potem skrčimo noge in si zmasiramo stopala z nežnim gnetenjem (Rama, 2010).

Pri najmlajših otrocih lahko masiranje traja najdlje 30 minut, pri šolarjih pa do 45 minut (Martuccio, 2018).

3.6.2 Učinki masaže za predšolske otroke

Pregled literature o pediatrični masaži iz zadnjih desetih let kaže, da ima masaža pozitivne učinke na več pediatričnih stanj, kot so: psihološke težave, agresija, prebavne motnje, motnje mišičnega tonusa, cerebralna paraliza, Downov sindrom, pozitivno pa vpliva tudi na rast in razvoj nedonošenčkov. Pri nedonošenčkih so dokazali, da masaža spodbuja pridobivanje teže in zmanjšuje bolečine. Pozitivni učinki so se pokazali tudi na področju imunskega sistema in splošnega razvoja. Vzrok pozitivnega vpliva masaže na stanje otrok je predvsem v zmanjšanju stresnih hormonov (Field, 2019). Masaža sproščujoče vpliva na kožo, mišice in organe.

Stimulira pretok limfnega sistema, ki prečisti kri (Rama, 2010).

Raziskave na donošenih dojenčkih so pokazale tudi zmanjšanje nivoja bilirubina (nakopičenje tega povzroči zlatenico) že po štirih dneh masiranja. V tem primeru gre predvsem za nežno masažo, ne pa masažo, kot jo poznamo za odrasle. Raziskave kažejo tudi, da z masažno terapijo povečamo delovanje vagusnega živca (glavni živec parasimpatičnega živčevja, ki pomembno uravnava delovanje notranjih organov) (Field, 2019).

22

Masažna terapija je koristna za ljudi vseh starosti, od malčkov in šolarjev pa vse do ostarelih ljudi. Splošne koristi masaže so sprostitev, zmanjšanje mišične napetosti in bolečine v mišicah ter izboljšanje gibljivosti. Masaža pa je še posebej koristna za otroke, ki v današnjem hektičnem tempu življenja pogosto nimajo priložnosti za umiritev in sprostitev. Masaža pri otrocih zmanjšuje nivo stresa, tesnobo, depresijo in kronične bolečine. Še posebej dobro masaža vpliva tudi na otrokov spalni cikel. Masažna terapija hkrati sprošča mišično napetost v vratu in pomaga pri vzpostavljanju zdrave telesne drže, kar je danes še posebej pomembno zaradi sključenosti, do katere prihaja zaradi prekomerne uporabe elektronskih naprav (Martuccio, 2018). V raziskavah so odkrili tudi, da masaža s primernimi olji vpliva še bolje kot suha masaža. Pri najmlajših otrocih naj bi bilo najbolj koristno kokosovo olje (Field, 2019).

Masaža znanstveno dokazano koristno deluje na sprostitev in predvsem spanje pri otrocih z ADHD in s cerebralno paralizo ter pri avtističnih otrocih. Zavedati se moramo, da čeprav je masaža koristna za večino otrok, pa je lahko škodljiva za otroke z vročino, oteklinami, odprtimi ranami in za diabetike (Martuccio, 2018). Žal so študije o učinkih masaže na otrocih še premalo obsežne, da bi lahko bolj podrobno opisali dolgotrajne učinke masažne terapije (Field, 2019).

23