6.1 OPREDELITEV PROBLEMA
V tuji literaturi zasledimo raziskave s področja tekočnosti glasnega branja v tujem jeziku, ki pojasnjujejo in poudarjajo njeno pomembnost. V slovenskem izobraževalnem prostoru to še ni tako zelo raziskano področje, še posebej v povezavi med bralno tekočnostjo v angleščini kot tujem jeziku in med izbranimi dejavniki okolja. Zanima nas, ali dejavniki okolja lahko vplivajo na uspešnost učencev pri tekočnosti branja.
V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je stopnja tekočnosti glasnega branja in kateri izbrani zunanji dejavniki so povezani z bralno tekočnostjo pri učencih 6. razreda osnovne šole v angleščini kot tujem jeziku.
6.2 CILJI RAZISKAVE
Naš cilj raziskave je ugotoviti, kako tekoče berejo šestošolci v angleščini kot tujem jeziku in ali obstaja povezanost med tekočnostjo branja in izbranimi »zunanjimi« dejavniki.
6.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1) Ali se med učenci in učenkami 6. razreda pojavljajo statistično pomembne razlike pri dosežkih v tekočnosti prebranega v angleščini?
2) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in začetkom formalnega učenja angleščine?
3) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in zaključno oceno v 5. razredu pri angleščini?
4) Ali se med tistimi, ki so oziroma niso naklonjeni branju v slovenščini, pojavljajo razlike v dosežku bralne tekočnosti?
5) Ali se med tistimi, ki so oziroma niso naklonjeni branju v angleščini, pojavljajo razlike v dosežku bralne tekočnosti?
6) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in samooceno bralne uspešnosti v angleščini?
7) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in samooceno bralne uspešnosti v slovenščini?
8) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in pogostostjo materinega branja?
9) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in pogostostjo očetovega branja?
10) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in ekstenzivnim branjem v slovenščini?
11) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in ekstenzivnim branjem v angleščini?
12) Kakšna je povezanost med dosežki bralne tekočnosti in izpostavljenostjo angleščini izven šolskega konteksta?
37
6.4 METODE DELA
Uporabili smo kvantitativno raziskavo, ki nam omogoča posploševanje na osnovno množico.
Uporabljena metoda je deskriptivna (ugotavljamo stanje) in kavzalno ne-eksperimentalna (uporabljamo različne tehnike pridobivanja podatkov).
6.4.1 Vzorec
V raziskavi je sodelovalo 121 učenk in učencev 6. razredov iz različnih osnovnih šol, in sicer 59 deklet (48,8 %) in 62 fantov (51,2 %), starih od 11 do 13 let. Pred raziskavo smo pridobili pisno dovoljenje staršev, da lahko njihovega otroka vključimo v raziskavo. Učenci so dobili naključno kodo, ki so jo uporabili pri vseh treh delih raziskave, da smo s tem zagotovili anonimnost in objektivnost pri obdelavi podatkov.
6.4.2 Spremenljivke
Spremenljivke, po katerih smo opazovali šestošolce, smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika in preizkusa tekočnosti branja z uporabo obrazca tekočnosti branja po pristopu Running Records.
Število doseženih odstotkov glede na tekočnost branja (število napak, hitrost branja, število samopopravkov,
število pravilno prebranih besed)
Tabela 8: Opis spremenljivk
6.4.3 Postopki zbiranja podatkov
Stopnjo tekočnosti branja smo preverjali z glasnim branjem ustreznega krajšega angleškega besedila za učence 6. razreda. Besedilo je vsebovalo 110 besed. Vsi učenci so dobili enaka navodila in v umirjenem okolju (nevtralen prostor) individualno (v prostoru je bila hkrati prisotna raziskovalka in samo en učenec) glasno prebrali neznano besedilo. Čas reševanja smo si zabeležili, bil pa je odvisen od vsakega posameznika. Branje smo zaradi poglobljene in natančnejše analize posneli. Posnetke smo še dodatno analizirali po pristopu, ki ga je razvila psihologinja Marie M. Clay (Running Records, 2000). V obrazec smo beležili napake, ki jih učenec naredi med branjem (ang. Running Records).
Možne medsebojne povezave z zunanjimi dejavniki smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki so ga reševali vsi učenci posameznega razreda hkrati. Spraševal jih je po:
– zaključni oceni pri angleščini v 5. razredu;
– številu let učenja angleščine;
– naklonjenosti do branja besedil v angleščini in slovenščini;
– samooceni bralne zmožnosti v angleščini in slovenščini;
– številu prebranih angleških in slovenskih besedil v zadnjem koledarskem letu;
– vrsti besedil in tematiki, ki jih radi berejo v angleščini/slovenščini;
– številu ur, ki jih branju v slovenščini in angleščini nameni mama;
– številu ur, ki jih branju v slovenščini in angleščini nameni oče;
– tem, ali imajo doma angleške knjige;
– času, preživetem v tujini, kjer so se sporazumevali v angleščini;
38 – številu ur na teden, namenjenih gledanju risank, filmov, nadaljevank, igranju igric ipd.
na televiziji, računalniku, pametnem telefonu ali tabličnem računalniku v angleščini;
– izpostavljenosti angleščine oz. njeni rabi izven šolskega konteksta (inštrukcije, tečaji, ipd.);
– izpostavljenosti angleški/slovenski glasbi.
Z ravnatelji in učitelji angleščine 6. razredov, v raziskavi zajetih osnovnih šol, smo se pred raziskavo dogovorili za srečanje. Na njem smo jih seznanili s podrobnostmi raziskave, se dogovorili za datum in z njihovim dovoljenjem začeli z zbiranjem podatkov.
Za dovoljenje smo prosili tudi starše, ki smo jih seznanili z namenom in potekom raziskave.
Učenci so, z namenom zagotavljanja anonimnosti in za lažjo ter objektivno obdelavo podatkov, dobili naključno kodo, ki so jo uporabljali pri vseh treh delih raziskave.
Pri opravljanju raziskave smo vsem učencem z dovoljenjem staršev omogočili enake pogoje:
enaka navodila, čas reševanja, umirjen prostor, individualnost in anonimnost.
6.4.4 Merski instrumenti
Besedilo smo izbrali s pomočjo program readable.io, s katerim smo pridobili oceno berljivosti besedila. Besedilo The Perfect Puppy (na ravni G) za preverjanje tekočnosti branja smo povzeli po spletni strani Reading A-Z6, na kateri so besedila posebej prilagojena za utrjevanje in preverjanje tekočnosti branja za posamezno starostno obdobje. Ti nivoji so določeni glede na učence, katerih prvi jezik je angleščina. Pred izbiro ustreznega besedila za našo starostno stopnjo smo s pomočjo programa Readable i.o testirali več besedil, in sicer besedila iz aktualnih učbenikov za angleščino za 6. razred ter knjige, ki so bile predlagane za opravljanje angleške bralne značke EPI-reading badge za šestošolce (Pirates Patch) in na koncu še izbrano besedilo The Perfect Puppy.
READABLE I.O.
Program Readable.io je orodje za merjenje berljivosti besedila (zdaj readable.com). David Child ga je prvotno oblikoval za pisce besedil, da bi preverili, kako berljivo je njihovo besedilo za izbrano občinstvo, mi pa smo ga uporabili za testiranje primernosti besedil za 6. razred.
Rezultat berljivosti je računalniško izračunan indeks, ki pove, na kateri ravni izobrazbe bo moral biti bralec, da bo besedilo, ki ga bere, prebral brez težav (Readable, 2015).
Ocena berljivosti besedila je računalniški izračun, ki nam pove, približno na kateri stopnji izobrazbe mora biti nekdo, da lahko z lahkoto prebere izbran del testiranega besedila.
Obstaja kar nekaj algoritmov, s katerimi lahko ocenimo berljivost besedila. Ti algoritmi uporabljajo različne dejavnike, na podlagi katerih se izračuna berljivost besedila, kot so:
povprečna dolžina stavka, štetje zlogov, odstotek večzložnih besed, povprečna dolžina besed, poznavanje besed in kompleksnost povedi (Readable, 2015).
Večina algoritmov berljivosti uporablja štetje zlogov za določanje njihovih rezultatov. Trenutni zlogovni števec, uporabljen tukaj, pa deluje samo na angleških besedilih, zato so lahko rezultati za druge jezike nenatančni.
Jeziki, kot so arabski ali kitajski, katerih besede se zlagajo na različne načine, ne bodo dosegli tako visoke natančnosti pri štetju črk in pri analizi stavkov.
6 https://www.readinga-z.com/books/leveled-books/
39 Formule za berljivost besedila ne merijo, kako dobro ljudje razumejo besedilo, ampak zahtevnost posameznih besed in stavkov (glede na njihovo dolžino), ki pa je eden od dejavnikov, ki vpliva na razumevanje in uporabnost napisanih besedil.
Med vključene formule berljivosti, ki so po svetu najbolj razširjene in zanesljive, spadajo:
− Flesch-Kincaid Grade Level,
− Flesch Reading Ease,
− Gunning Fog,
− Coleman Liau,
− SMOG,
− Automated Readability Index,
− FORCAST,
− Powers Sumner Kearl,
− Rix Readability.
6.4.5 Obdelava podatkov
Zbrane podatke smo statistično obdelali v programu IBM SPSS Statistics 21.0.
Značilnosti vzorca smo prikazali z opisno statistiko. Pred začetkom analiziranja smo opravili Kolmogorov-Smirnov test, ki je pokazal, da se podatki približno normalno porazdeljujejo. V nadaljevanju pa smo uporabili parametrične teste, predvsem Levene test, ANOVO, T-test za neodvisne vzorce, Brown-Forsythov preizkus, Eta koeficient in Cohenov d-indeks velikosti učinka.