Izpostavljenost angleščini oz. rabi angleščine izven šolskega konteksta

Učenje angleščine izven šolskega konteksta

(1) obiskovanje druge šole, tečajev 7 5,8

11,6

(3)učenje s starši, brati, sestrami 18 18 90,83 8,024

(4) učenje s prijatelji 5 5 89,40 7,701

(5) učenje izključno v šoli 59 59 91,44 6,436

23 4 4 82,00 4,899

Tabela 43: Dosežki tekočnosti branja v odstotkih glede na učenje angleščine izven šolskega kontekst

Skoraj polovica učencev se angleščino uči izključno v šoli (48,8 %). Ti učenci so v povprečju dosegli 91,4 % na preizkusu tekočnosti branja v angleščini kot tujem jeziku.

Izbira odgovora učenje s starši, brati, sestrami je bila 14,9 % in so v povprečju dosegali 90,8 % na preizkusu tekočnosti branja.

Učenci, ki se angleščino izven šolskega konteksta učijo tudi s prijatelji (4,1 %), so v povprečju dosegli 89,4 % na preizkusu tekočnosti branja v angleščini kot tujem jeziku.

Izbira odgovora obiskovanje druge šole oz. tečajev je bila 5,8 % in so v povprečju dosegali 88,3

% na preizkusu tekočnosti branja.

Učenci, ki se angleščino izven šolskega konteksta učijo na inštrukcijah (11,6 %), so v povprečju dosegli 84,79 % na preizkusu tekočnosti branja v angleščini kot tujem jeziku.

Pri analizi je treba upoštevati, da ostali učenci, ki so poleg odgovora izključno samo v šoli obkrožili še en odgovor, morda niso dobro razumeli vprašanja. V analizo povezanosti med dosežki v tekočnosti branja in izpostavljenostjo angleščini izven šolskega konteksta smo zaradi prevelike razpršenosti odgovorov združili skupine v 3 enote (1 = obiskovanje druge šole, inštrukcije; 2 = učenje s starši, brati, sestrami, učenje s prijatelji; 3 = učenje izključno v šoli), da bi dobili bolj enotne skupine po številu.

59 Deskriptivna statistika

Dosežki bralne tekočnosti v odstotkih N

Aritmetična sredina

Standardni odklon

Najnižja vrednost

Najvišja vrednost 1. obiskovanje druge šole, inštrukcije 21 85,95 7,606 66 99 2. učenje s starši, brati, sestrami, s prijatelji 23 90,52 7,804 64 98

3. učenje izključno v šoli 59 91,44 6,436 69 100

Skupno 103 90,12 7,256 64 100

F (Levene test) g1 g2 α F (ANOVA) g α

0,302 2 100 0,740 4,811 2 ,010

Tabela 44: Povezanost učenja izven šolskega konteksta z dosežki na preizkusu tekočnosti branja v angleščini v odstotkih

Večkratna primerjava (Tukey HDS)

Dosežki bralne tekočnosti v odstotkih (Odvisna spremenljivka)

Učenje ang. izven šolskega konteksta Učenje ang. izven šolskega konteksta α obiskovanje druge šole, inštrukcije učenje s starši, brati, sestrami, s prijatelji 0,083

učenje izključno v šoli 0,007

učenje s starši, brati, sestrami, s prijatelji učenje izključno v šoli 0,855

Tabela 45: Večkratna primerjava različnih načinov učenja angleščine izven šolskega konteksta

Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc (F= 0,302; g1=2; g2= 100; α= 0,740) je ANOVA pokazala statistično pomembne razlike med dosežki bralne tekočnosti v angleščini in izpostavljenostjo angleščini izven šolskega konteksta (F= 4,811; g= 2; α= ,010).

Tukey HSD Post-Hock test je pokazal statistično pomembne razlike med učenci, ki so izpostavljeni angleščini izključno v šoli, in med tistimi, ki obiskujejo drugo šolo ali tečaj angleščine (α = 0,007)). Med učenci, ki se angleščino učijo s starši, brati, sestrami, prijatelji, in tistimi, ki obiskujejo drugo šolo ali tečaj angleščine (α = 0,083), ter učenci, ki se angleščino učijo s starši, brati, sestrami, prijatelji in izključno v šoli (α = 0,855), pa razlike niso statistično pomembne.

Podatke iz vzorca lahko posplošimo na osnovno množico in s tveganjem 1 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici boljše rezultate v tekočnosti branja, v primerjavi s tistimi, ki obiskujejo druge šole, tečaje ali inštrukcije, dosegli učenci, ki se angleščine učijo izključno v šoli.

Ob tem menimo, da je dodatna obšolska izpostavljenost angleščini kot tujemu jeziku kljub temu zelo pomembna. Menimo, da so rezultati taki zato, ker tečaje angleščine in inštrukcije obiskuje tudi veliko tistih učencev, ki imajo že težave pri učenju angleščine kot tujega jezika.

60

Izpostavljenost interaktivnim vsebinam v angleščini

(risanke, filmi, nadaljevanke in igrice na televiziji, računalniku, pametnem telefonu in tabličnem računalniku)

Deskriptivna statistika Dosežki bralne tekočnosti v odstotkih

N Aritmetična sredina

Standardni odklon

Najnižja vrednost

Najvišja vrednost

več kot 10 ur na teden 21 88,90 9,465 66 99

več kot 5 ur na teden 24 89,33 7,352 75 100

3 do 5 ur na teden 24 90,96 6,649 72 100

1 do 3 ur na teden 46 89,59 7,577 64 99

nič 6 83,00 7,537 73 92

skupno 121 89,36 7,762 64 100

Tabela 46: Povezanost interaktivnih vsebin z dosežki bralne tekočnosti v angleščini v odstotkih

Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc (F = 1,193; g1 = 4; g2 = 116; α = 0,318) ANOVA ni pokazala statistično pomembnih razlik med dosežki bralne tekočnosti v angleščini in izpostavljenostjo učencev do interaktivnih vsebin v angleščini (F =1,302; g = 4; α = 0,273).

Tukey HSD Post-Hock test ni pokazal statistično pomembnih razlik med parnimi primerjavami.

Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so v povprečju boljše rezultate pri preverjanju tekočnosti branja dosegli učenci, ki so interaktivnim vsebinam izpostavljeni od 3 do 5 ur na teden (M = 90,96), od 1 do 3 ure na teden (M = 89,59), več kot 5 ur (M = 89,33) in več kot 10 ur (M = 88,90) na teden. Najnižje rezultate pa so dosegli učenci, ki sploh niso izpostavljeni interaktivnim vsebinam (M = 83,00).

F (Levene test) g1 g2 α F

(ANOVA) g α

1,193 4 116 0,318 1,302 4 0,273

61

Tabela 47: Dosežki tekočnosti branja v angleščini v odstotkih glede na čas, preživet v tujini

Največ anketiranih učencev (37,2 %) je izbralo odgovor, da še niso bili v tujini, kjer bi se sporazumevali v angleščini kot tujem jeziku. Na drugem mestu je največ učencev odgovorilo, da so v tujini preživeli 1 do 2 tedna (25,6 %). Na tretjem mestu so učenci, ki so se v tujini lahko sporazumevali angleško več kot 1 mesec (14,9 %). Od 2 tedna do 1 meseca je v tujini čas preživelo 11,6 % učencev. Najmanj je tistih učencev (10,7 %), ki so v tujini, kjer so se sporazumevali v angleščini, preživeli več kot 1 leto.

Deskriptivna statistika

Tabela 48: Povezanost preživljanja časa v tujini z dosežki bralne tekočnosti v angleščini v odstotkih

Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc (F = 0,293; g1 = 4; g 2= 116; α = 0,882) enosmerna analiza variance (ANOVA) ni pokazala statistično pomembnih razlik med dosežki bralne tekočnosti v angleščini in časom, ki so ga učenci preživeli v tujini (F = 0,989; g = 4; α

= 0,416).

Tudi Tukey HSD Post-Hock test ni pokazal statistično pomembnih razlik med parnimi primerjavami. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko povemo, da so v povprečju boljše rezultate pri preverjanju tekočnosti branja dosegli učenci, ki so do sedaj v tujini preživeli (in se sporazumevali v angleščini) več kot eno leto (M = 92,31), najnižje rezultate pa učenci, ki še niso bili v tujini, kjer bi se lahko sporazumevali v angleščini (M = 88,13).

62

angleščina in slovenščina 34 28,1

v nobenem od teh dveh 2 1,7

skupno 121 100,0

Tabela 49: Dosežki tekočnosti branja v angleščini v odstotkih glede na jezik poslušanja glasbe

Veliko učencev posluša glasbo v angleškem jeziku (66,9 %). Dobra četrtina učencev posluša glasbo v angleščini in slovenščini (28,1 %). Zelo malo učencev pa posluša glasbo zgolj v slovenskem jeziku (2,5 %), dva učenca pa glasbe ne poslušata niti v slovenskem niti v angleškem jeziku.

Zaradi zanemarljivo majhne izbire odgovorov v samo slovenskem jeziku ali v nobenem od navedenih dveh jezikov, smo se odločili, da bomo ta dva odgovora iz analize izločili.

Osredotočili smo se predvsem na odgovora, ki ju je izbralo največ učencev in ju primerjali z dosežki bralne tekočnosti v angleščini.

Tabela 50: Povezanost jezika poslušanja glasbe z dosežki tekočnosti branja v angleščini v odstotkih

Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc (F = 2,890; α = 0,092) je T-test za neodvisne vzorce pokazal statistično pomembne razlike med dosežki bralne tekočnosti med učenci, ki poslušajo glasbo v angleškem jeziku, ter učenci, ki poslušajo glasbo v angleškem in slovenskem jeziku (t = 3,113; g = 113; α = 0,002).

Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem 0,2 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici boljše rezultate dosegli učenci, ki poslušajo glasbo zgolj v angleškem jeziku (M = 91,05), kot učenci, ki glasbo poslušajo v angleškem in v slovenskem jeziku (M = 86,62).

𝑑 = 91,05– 86,62

√(81 − 1)6,482²+ (34 − 1)8,019² (81 + 34) − 2

= 0,64

S pomočjo Cohenovega d-indeksa smo merili velikost učinka (d = 0,64), kjer gre za srednje velik učinek. V skupni množici (74,9 %) med skupinama je torej 67,5 odstotkov možnosti, da bo naključno izbran učenec izmed tistih, ki so bolj naklonjeni poslušanju glasbe zgolj v angleščini, dosegal višje rezultate v dosežkih tekočnosti branja kot naključno izbran učenec izmed tistih, ki je naklonjen poslušanju glasbe v angleščini in slovenščini.

63

In document TUJEM JEZIKU (Strani 70-75)