V teoretičnem delu smo preko bralne pismenosti in branja na sploh na podlagi predhodnih raziskav predstavili in primerjali branje v prvem in tujem jeziku (angleščini) ter s kakšnimi izzivi se lahko sooča učenec/bralec na stopnji usvajanja angleščine kot tujega jezika. Nadalje smo poudarili, da glasno branje pozitivno vpliva na tiho branje in ga izboljšuje, le-to pa se v večini uporablja v višjih razredih osnovne šole. Pri glasnem branju brez dvoma ne smemo spregledati pomembnosti tekočega branja, saj obstaja povezava med tekočim branjem in bralnim razumevanjem, ki pa je cilj uspešnega branja. Podrobno smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na tekočnost branja v angleškem jeziku, in metodo Running Records, po kateri smo izvedli preizkus tekočnosti branja pri slovenskih šestošolcih.
V empiričnem delu raziskave smo ugotavljali povezanost med dosežki tekočnosti glasnega branja, primernega angleškega besedila za slovenske šestošolce in dejavniki, ki lahko vplivajo na stopnjo uspešnosti tekočega branja. Dejavniki, ki so nas še podrobneje zanimali, so: začetek formalnega učenja, zaključna ocena pri angleščini v 5. razredu, naklonjenost učencev do branja v slovenščini in angleščini, samoocena branja v slovenščini in angleščini, pogostost branja matere in očeta v angleščini in slovenščini, letna količina prebranih knjig v slovenščini in angleščini, izpostavljenost angleščini izven šolskega konteksta, količina izpostavljenosti interaktivnim vsebinam, čas, preživet v tujini, in jezik poslušane glasbe.
Šestošolci so v povprečju dosegli 89 % pri preizkusu tekočnosti glasnega branja v angleščini.
Nekaj manj kot polovico učencev (41 %) je na stopnji tekočega branja, kjer jim je bilo angleško besedilo na ravni šestega razreda prezahtevno. Četrtina učencev (26 %) pa je na stopnji tekočega branja, ki je primerna za samostojno branje in bi lahko brala besedilo višje ravni. Med fanti in dekleti se niso pojavljale večje statistično pomembne razlike v doseženih odstotkih tekočnosti branja.
Glavne ugotovitve o vplivu dejavnikov na tekoče glasno branje v angleščini so sledeče:
1. Učenci, ki radi berejo v angleščini, dosegajo boljše rezultate pri tekočnosti branja kot učenci, ki branju niso naklonjeni. Naklonjenost do branja v slovenščini pa ni pokazala statistično pomembnih razlik v rezultatih na preizkusu tekočnosti glasnega branja v angleščini kot tujem jeziku.
2. Učenci, ki so svoje branje tako v slovenščini kot tudi v angleščini ocenili kot zelo dobro in dobro, so dosegali višje rezultate na preizkusu tekočnosti glasnega branja kot ostali učenci.
3. Kako pogosto bereta mati in oče v slovenščini in angleščini, ne vpliva na glasno bralno tekočnost učencev v angleščini kot tujem jeziku.
4. Boljše rezultate na preizkusu tekočnosti glasnega branja so v povprečju dosegali učenci, ki so v enem letu prebrali več kot 6 knjig in 4 do 6 knjig v angleškem jeziku.
Letna količina knjig v slovenskem jeziku ni pokazala statistično pomembnih razlik v rezultatih na preizkusu tekočnosti glasnega branja v angleščini kot tujem jeziku.
5. Izpostavljenost angleščini izven šolskega konteksta prav tako vpliva na dosežke tekočega glasnega branja. Statistično pomemben vpliv na dosežke tekočnosti glasnega branja imata poslušanje glasbe v angleščini in učenci, ki se angleščine učijo izključno v šoli. Nekoliko nižje rezultate so dosegali učenci, ki obiskujejo druge šole in/ali inštrukcije. Na tekoče branje pa ni vplivala izpostavljenost interaktivnim vsebinam v angleščini in čas, preživet v tujini.
64 Tekoče branje je torej pomemben vidik tujega jezika, saj bralcu omogoča velik vnos angleščine kot tujega jezika, širjenje velikosti in kompleksnosti besedišča, večanje motivacije za branje, razvijanje avtomatiziranega prepoznavanja besed in učenje drugih vsebin (Grabe, 2009, v Erbeli in Pižorn, 2013a).
Spremljanje učenčeve tekočnosti branja naj bi predvsem v začetkih usvajanja jezika omogočila boljšo in lažjo oceno glede izvora možnih težav (Košir, 2011a). S tem bi učinkoviteje načrtovali ustrezno učno pomoč in metode poučevanja tujega jezika. Spremljanje različnih dimenzij glasnega tekočega branja v angleščini po metodi Running Recods je le eden od vidikov, ki učitelju in strokovnemu delavcu ponuja učinkovit in zanesljiv način sumativnega ali formativnega spremljanja splošnega bralnega napredka. Ne gre za namen »učenja in poučevanja« natančnega in hitrega branja (kot dveh dimenzij tekočnosti branja), ampak za spremljanje različnih dimenzij tekočnosti branja in razumevanja na enostaven, izvedljiv in praktičen način.
Nekateri dejavniki, ki smo jih izbrali za raziskavo (npr. šolsko okolje), pripomorejo (včasih v večji meri) k bolj tekočemu branju (angl. literacy gaps).Vendar pa to ne pomeni, da je zgolj njihova odgovornost, da jih preprečijo ali da nadoknadijo vse vrzeli v pismenosti (Waldfogel, 2012). Namen raziskave je pomagati staršem, učiteljem in strokovnim delavcem in strokovnjakom s tega področja razumeti in poskušati predvideti, od katerih dejavnikov je odvisna tekočnost branja oz. ob katerih jo krepijo. Na podlagi tega pa lahko razberejo, kateri učenci bodo verjetno naleteli na težave pri usvajanju jezika in zakaj, kako lahko šolsko okolje in ostali, vključeni v otrokov vsakdan, pripomorejo k boljši tekočnosti branja učencev in posledično bralnemu razumevanju in splošni bralni uspešnosti ter učinkovitosti. Ugotovitve lahko služijo tudi kot usmeritev za nadaljnja raziskovanja na tem, še premalo raziskanem področju v slovenskem prostoru.
65
VIRI IN LITERATURA
Alt, S. J. in Samuels, S. J. (2011). Reading fluency: What is it and how should it be measured? Assessing Reading Growth With Running Records. (b.d.) Pridobljeno s
https://www.scholastic.com/content/dam/teachers/blogs/genia-connell/migrated-files/taking_running_records.pdf
Ankrum, J. W. (2017). Differentiating Literacy Instruction: Assessing, Grouping, Teaching.
Scottsdale, Arizona: Indiana University of Pennsylvania. Pridobljeno s
https://books.google.si/books?id=nTArDwAAQBAJ&pg=PT115&lpg=PT115&dq=runni ng+records+marie+clay+pdf&source=bl&ots=PqliJnAKTX&sig=ACfU3U0fr1oS12K2L nZv2O5ul_-nv-EPPw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi529qEgvXiAhVVnVwKHVzLC-k4MhDoATACegQIBhAB#v=onepage&q=running%20records%20marie%20clay%20pd f&f=false
Barone, D. M., Mallette, M. H. in Xu, S. H. (2005). Teaching early literacy: Development, assessment, and instruction. New York London: The Guilford Press.
Berčnik, S., Petek, T. in Devjak, T. (2016). Pogledi učiteljev na vlogo staršev pri spodbujanju bralne pismenosti otrok. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 69–86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Curtis, M. E. in Kruidenier, J. R. (2005). Teaching adults to read: A summary of scientifically based research principles. Washington, DC: National Institute for Literacy. Pridobljeno s https://lincs.ed.gov/publications/pdf/teach_adults.pdf.
Devjak, T. in Saksida, I. (2016). Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. Ljubljana : Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s
https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/2016/Bralna-pismenost_Posvet-PeF-2016.pdf Doupona, M. (2016). Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016. Povzetek
rezultatov raziskave. Pridobljeno s https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/PIRLS_povzetek.pdf
Erbeli, F. in Pižorn, K. (2012). Reading Ability, Reading Fluency and Orthographic Skills: The Case of L1 Slovene English as a Foreign Language Students. CEPS Journal, številka 2/3, str. 119–139.
Erbeli, F. in Pižorn, K. (2013a). Metoda ponavljajočega branja pri pouku angleščine kot tujega jezika pri slovenskih sedmošolcih. Šolsko polje, letnik 24, številka 3/4, str. 81 –96, 203.
Erbeli, F. in Pižorn, K. (2013b). Struktura bralne zmožnosti v angleščini kot tujem jeziku. Sodobna pedagogika, letnik 2013, številka 1, str. 82–95.
Fawson, P. C., Ludlow, B. C., Reutzel, D. R., Sudweeks, R., in Smith, J. A. (2006).
Examining the Reliability of Running Records: Attaining Generalizable Results. The Journal of Educational Research, 100(2), 113–126.
https://doi.org/10.3200/JOER.100.2.113-126
Forbes, S. in Dorn, L. J. (2015). Marie Clay 's Search for Effective Literacy Instruction: a Contribution to Reading Recovery and Small-Group Teaching. The Journal of Reading Recovery. Pridobljeno s
https://pdfs.semanticscholar.org/5227/efbd29cb0fea3eb15e94e0a62855a7ba4966.pdf
66 Fried, M. D. (2013). Activating Teaching: Using Running Records to Inform Teaching
Decisions. The Journal of Reading Recovery, Vol. 13 (1), 5–16. Pridobljeno s
https://www.pekin.net/cms/lib/IL01905155/Centricity/Domain/29/Activating%20Teachin g%20Using%20Running%20Records%20to%20Inform%20Teaching%20Decisions.pdf Fuchs, L. S., Fuchs, D. Hosp, M. K. in Jenkins, J. R. (2001). Oral Reading Fluency as an
Indicator of Reading Competence: A theoretical, Empirical and Historical Analysis.
Scientific studies of reading, 5(3), 239–256.
Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Izolit.
Clay, M. M. (2017). Running Records: for Classroom Teachers. New Zeland: The Marie Clay Literacy Trust.
Curtis, M. E. in Kruidenier, J. R. (2005). Teaching adults to read: A summary of scientifically based research principles. Washington, DC: National Institute for Literacy. Pridobljeno s https://lincs.ed.gov/publications/pdf/teach_adults.pdf.
Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., Razdevšek-Pučko, C., in Mikolič, V. (1999). Učenje in
poučevanje tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Devjak, T., Saksida, I. (2016). Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. Ljubljana : Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s
https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/2016/Bralna-pismenost_Posvet-PeF-2016.pdf Doupona, M. (2016). Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016. Povzetek
rezultatov raziskave. Pridobljeno s https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/PIRLS_povzetek.pdf
Grosman, M. (1989). Bralec in književnost. Ljubljana: DZS
Goodman, K. (1976). Reading: A psycholinguistic guessing game. V Singer, H. in Ruddell, R.
B. (ur.). Theoretical models and process of reading. Newark, DE: IRA.
https://www.csie.ntu.edu.tw/~r99922026/tmp_zero/Reading_A_Psycholinguistic_Guessi ng_Game.pdf
Hansbruck, J. E. in Tindal, G. A. (2006). Oral Reading Fluency Norms: A valuable assessment tool for reading teachers. The Reading Teacher, 59(7), 636-644.
Hansbruck, J. E. in Tindal, G. A. (2017). Oral Fluency Reading Data. Pridobljeno s https://www.readnaturally.com/knowledgebase/documents-and-resources/26/616 History of Reading Recovery. (b.d). Pridobljeno s
https://readingrecovery.clemson.edu/about/history/
How to Take Running Records (2002). Pridobljeno s
http://scholastic.ca/education/movingupwithliteracyplace/pdfs/grade4/runningrecords.pdf Hudson, R. F., Lane, H. B., Pullen, P. C. (2005). Reading fluency assessment and instruction:
What, why and how? International Reading Association. str. 702–714.
doi:10.1598/RT.58.8.1
Jurišić, B. D. (2016). Tekočnost branja: Merjenje in spremljanje. Ljubljana: Izobraževalni center PIKA, Center Janeza Levca.
67 Knaflič, Livija (1999). Družinska pismenost: Konceptualni problemi pismenosti. AS.
Andragoška spoznanja, letnik 5, številka 2. Pridobljeno s
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B7DYV4J5/b43ddec4-1291-4d6e-9a31-3f66834a560f/PDF
Knaflič, L., Bucik, N. (ur.) idr. (2009). Branje za znanje in branje za zabavo: Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Koda, K. (2005). Insights into second language reading. New York: Cambridge University Press. Priboljeno s https://www.shorturl.at/mGP48
Košak Babuder, M. (2012). Bralno razumevanje in razvoj branja za učenje pri otrocih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Košak Babuder, M. (2014). Razlike med učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine s težavami in brez težav bralnega razumevanja. Specialna in Rehabilitacijska Pedagogika, 22(1), 40–54.
Košir, J. (2011a). Formativno ocenjevanje s preizkusom tekočnosti branja, ki temelji na kurikulu. V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami. Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje (str. 105–123). Ljubljana: Pedagoška Fakulteta.
Košir, J. (2011b). Razvijanje tekočnosti branja. V M. Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora (str. 75–86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Košir, J. (2016). Formativni preizkus tekočnosti branja v petstopenjskem modelu pomoči za učence z učnimi težavami (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta, Ljubljana.
Kratky, L., Turner, J. D. (2012). Orchestrating Instruction. Reach for Reading. Pridobljeno s http://www.reach4reading.com/profdev/PDFs/OrchestratingInstruction.pdf
Kuhn, M. R., Schwanenflugel, P. J. in Meisinger, E. B. (2010). Aligning Theory and
Assessment of reading fluency: automaticity, prosody, and definitions of fluency. Reading research Quaterly 45(2), 230–251.
Kuhn, M. in Stahl, S. (2003). Fluency: A review of developmental in remedial practices.
Journal of Educational Psychology, Vol. 95/1, 3–21. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/232464913_Fluency_A_review_of_developme ntal_and_remedial_practices_Journal_of_Educational_Psychology_95_3-21
Kuppens, A. H. (2010). Incidental foreign language acquisition from media exposure.
Learning, Media and Technology, 35(1), 65–85. doi: 10.1080/17439880903561876 Lah, M., (2012). Bralno razumevanje pri pouku tujega jezika: vloga tipa in avtentičnosti
besedila. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Leblanc, J. F. (2018). Investigation of Running Records and How Teachers use the Reading Information to Inform Instruction (Doktorska disertacija). Oakland University, Rochester, Michigan.
Lesničar, B. (2013). Razvijanje bralne zmožnosti v osnovni šoli – bralno razumevanje in branje za učenje. V Nolimal, F. in Novaković, T. (ur.), Bralna pismenost v vrtcu in šoli:
Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve. (str. 83–94). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
68 Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Pečjak, S. (2012). Govor in branje otrok:
ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Meier, M., in Knoester, M. (2017). Beyond testing: Seven Assessments of Students and School More Effective Than Standardized Tests. New York: Teachers College Press. Pridobljeno s
McKenna, M. C. in Stahl, S. A. (2003). Assessment for reading instruction. New York:
Guilford Press. Pridobljeno s https://www.shorturl.at/dfpAW
McLeod, S. A. (2019). What does effect size tell you? Simply psychology:
https://www.simplypsychology.org/effect-size.html
Mikeln, P. (2008). Pomen besedišča pri branju v tujem jeziku. V J. Skela (ur.), Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: pregled sodobne teorije in prakse (str. 392–402).
Ljubljana: Tangram.
Mullis, I. V. S. in Martin, M. O. (2016). PIRLS 2016 Assessment Framework, 2nd Edition.
Chestnut Hill, MA: TIMSS & PIRLS International Study Center. Pridobljeno s https://timssandpirls.bc.edu/pirls2016/downloads/P16_Framework_2ndEd.pdf NAEP (2002). Oral Reading Fluency Scale. Pridobljeno s
https://nces.ed.gov/nationsreportcard/studies/ors/scale.aspx
National Institute of Child Health and Human Development (2000). Report of the National Reading Panel. Teaching children to read: An evidence-based assessment of the scientific research literature on reading and its implications for reading instruction (NIH Publication No. 00-4769), Washington, DC: U. S. Department of Education.
Daane, M.C., Campbell, J.R., Grigg, W.S., Goodman, M.J., and Oranje, A. (2005). Fourth-Grade Students Reading Aloud: NAEP 2002 Special Study of Oral Reading . Washington, DC: Government Printing Office. Pridobljeno s
https://nces.ed.gov/nationsreportcard/studies/ors/scale.aspx
OECD (2019). PISA 2018 Assessment in Analytical Framework. Pariz: OECD Publishing.
Pečjak, S. (1996). Kako do boljšega branja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pečjak, S. (1999a). Ali vidiš ali slišiš? Trzin: Izolit.
Pečjak, S. (1999b). Osnove psihologije branja. Spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija: razvijanje in merjenje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pečjak, S. (2010). Psihološki vidik bralne pismenosti. Od teorije k praksi. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Pečjak, S., Magajna L. in Podlesek, A. (2011). Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti učencev 1.-3. razreda: OSBZ. Ljubljana: center za psihodiagnostična sredstva.
69 Pečjak, V. (1991). Hitro in uspešno branje. Ljubljana: Samozaložba.
Rasinski, T. V. (2004). Assessing Reading Fluency. Honolulu, Hawai: Pacific Resources for Education and Learning. Pridobljeno s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED483166.pdf Rasinski, T. V. (2012). Why reading fluency should be hot. The Reading Teacher. 65(8). str.
516–522. Pridobljeno s
https://www.judsonu.edu/uploadedFiles/__Judson_Public/Academics/Graduate/Master_o f_Education_in_Literacy/Rasinski%20-%20Why%20Fluency%20Shd%20be%20Hot.pdf Readable.io. (2015). Pridobljeno s https://readable.com/.
Reading A – Z. (2002). Pridobljeno s https://www.readinga-z.com/assessments/fluency-timed-reading/.
Reading Rockets, (b. d.) Fluency. Pridobljeno s
https://www.readingrockets.org/teaching/reading-basics/fluency
Reading Rockets. (2012). Fluency Matters. Parental tips for raising strong readers and writers. Growing Readers. Washington, D. C.: Colorin Colodado and LD Online.
Pridobljeno s https://www.readingrockets.org/pdfs/edextras/53643-en.pdf Rosenqvist, J, Lahti-Nuuttila, P., Holdnach, J., Kemp, S. L. in Laasonen, M. (2016).
Relationship of TV watching, computer use and reading to children's neurocognitive functions. Journal of Applied Development Psyhology, 46. 11–21. Pridobljeno s https://doi.org/10.1016/j.appdev.2016.04.006
Rutar Leban, T.; Pižorn, K.; Vršnik Perše, T. in Mlekuž, A. (2012). Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah ESLC 2011. Povzetki rezultatov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Pridobljeno s https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/povzetki-rezultatov_ESLC-2011.pdf
SAGE Research Metods Datasets. (2019). Pridobljeno s:
https://methods.sagepub.com/base/download/DatasetStudentGuide/eta-coefficient-niosh-qwl-2014-r
Shea, M. (2012). Running Records: Authentic Instruction in Early Childhood Education. New York: Routledge.
Snow, C. E., Burns, M. S. in Griffin, P. (ur.) (1998). Preventing reading difficulties in young children. Washington, DC: National Research Council. Pridobljeno s:
https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED416465.pdf
Stahl, S. A. in Murray, B. (1994). Defining phonological awareness and its relationships to early reading. Journal of Educational Psychology, 86, str. 221–234.
Šterman Ivančič., K. (2019). PISA 2018. Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk. Nacionalno poročilo s primeri nalog iz branja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Pridobljeno s
https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/12/PISA2018_NacionalnoPorocilo.pdf
Šterman Ivančič, K. (ur.) (2013). Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno s:
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-192-5
70 Waldfogel J. (2012). The Role of Out-Of-School Factors in the Literacy Problem. The Future
of children, 22(2), 39–54. https://doi.org/10.1353/foc.2012.0016 Walter, C. (2016). Reading in second language. Pridobljeno s
https://www.llas.ac.uk/resources/gpg/1420.
Webb, S. (2010). A corpus driven study of the potential for vocabulary learning through watching movies. International Journal of Corpus Linguistics, 15(4), 497–519, doi:
10.1075/ijcl.15.4.03web
Webb, S. (2011). Selecting Television Programs for Language Learning: Investigating Television Programs from the Same Genre. International Journal of English Studies, 11(1), 117–135. Pridobljeno s https://revistas.um.es/ijes/article/view/137131/124431 What is a Running Record? (b.d.). Pridobljeno s https://www.shorturl.at/bdfO6
Wolf, M. (2001). New research on an old problem: A brief history of fluency. Pridobljeno s https://www.scholastic.com/teachers/articles/teaching-content/new-research-old-problem-brief-history-fluency/
71