5. V katerem okolju (bolj mestno, bolj podeželsko) je več razlik v izkušnjah z naravo
med generacijami?
6. Kakšne so razlike med družinami, v katerih so starši v otroštvu imeli več izkušenj z naravo, s tistimi, v katerih so starši v otroštvu imeli manj izkušenj z naravo?
3.3 Metoda in raziskovalni pristop
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter kvantitativni raziskovalni pristop.
3.3.1 Opis vzorca
Način vzorčenja je neslučajnostni, priložnostni. Vzorec zajema 252 anketirancev – 84 učencev 7.
razredov slovenskih osnovnih šol, 84 staršev teh učencev in 84 starih staršev teh učencev, ki so starši učenčevih staršev, ki so izpolnjevali vprašalnik. Anketirani so bili iz štirih različnih regij Slovenije – Osrednje Slovenije, Posavja, Dolenjske in Goriške.
Anketirani f f (%)
Učenci 84 33,3 %
Starši 84 33,3 %
Stari starši 84 33,3 %
Skupaj 252 100,0 %
Preglednica 3: Anketirane skupine
Izmed 84 učencev je sodelovalo 40,5 % učencev ter 59,5 % učenk. Izmed 84 njihovih staršev je sodelovalo 22,6 % očetov ter 77,4 % mater. Izmed 84 njihovih starih staršev pa je sodelovalo 16,7 % dedkov ter 83,3 % babic.
Spol f f (%)
Učenci Moški 34 40,5 %
Ženski 50 59,5 %
Starši Moški 19 22,6 %
Ženski 65 77,4 %
Stari starši Moški 14 16,7 %
Ženski 70 83,3 %
Skupaj 84 100,0 %
Preglednica 4: Anketirane skupine glede na spol
34 Skupno je v raziskavi sodelovalo 73,4 % oseb ženskega spola ter 26,6 % moškega spola.
Predstavitev vzorca glede na starostno skupino staršev in starih staršev je prikazana s preglednico 5 in preglednico 6. Večina staršev, 60,7 %, je bila starih od 41 do 50 let, 32,1 % od 31 do 40 let ter 7,1 % od 51 do 60 let. Rezultati so v skladu s pričakovanji, saj smo menili, da bo najmanj staršev starih od 51 do 60 let in največ od 41 do 50 let. Zanimivo je, da je torej največ staršev imelo otroka (za katerega pa nimamo podatka, ali je prvorojenec ali ima starejše brate in sestre) v obdobju od 29 in 38 let, najmanj pa med 39 in 48 let.
Starostne skupine staršev f f (%)
od 31 do 40 let 27 32,1 %
od 41 do 50 let 51 60,7 %
od 51 do 60 let 6 7,1 %
Skupaj 84 100,0 %
Preglednica 5: Starši glede na starostne skupine
Večina starih staršev (60,7 %) je bila stara od 61 do 70 let, 29,8 % od 71 do 80 let ter 9,5 % od 51 do 60 let.
Starostne skupine starih staršev f f (%)
od 51 do 60 let 8 9,5 %
od 61 do 70 let 51 60,7 %
od 71 do 80 let 25 29,8 %
Skupaj 84 100,0 %
Preglednica 6: Stari starši glede na starostne skupine
35 S spodnjo preglednico (preglednica 7) je prikazan kraj bivanja učencev in kraj odraščanja staršev in starih staršev (bolj mestno, bolj podeželsko okolje).
Kraj f f (%)
Učenci Bolj mestno okolje 20 23,8 %
Bolj podeželsko okolje 64 76,2 %
Skupaj 84 100,0 %
Starši Bolj mestno okolje 24 28,6 %
Bolj podeželsko okolje 60 71,4 %
Skupaj 84 100,0 %
Stari starši Bolj mestno okolje 15 17,9 %
Bolj podeželsko okolje 69 82,1 %
Skupaj 84 100,0 %
Preglednica 7: Učenci glede na kraj bivanja ter starši in stari starši glede na kraj odraščanja
Izmed vseh anketiranih učencev jih je 76,2 % prihajalo iz bolj podeželskega okolja ter 23,8 % iz bolj mestnega okolja.
Izmed vseh anketiranih staršev jih je 71,4 % odraščalo v bolj podeželskem okolju ter 28,6 % v bolj mestnem okolju.
Izmed vseh anketiranih starih staršev jih je 82,1 % odraščalo v bolj podeželskem okolju ter 17,9 % v bolj mestnem okolju.
Kot smo pričakovali, je veliko več anketiranih, ki živijo oz. so odraščali v bolj podeželskem okolju.
Prav tako je po pričakovanjih pri najstarejši generaciji najmanjši delež anketiranih, ki so odraščali v bolj mestnem okolju. Menimo, da je to zaradi današnjih migracij v bolj mestna okolja in pa tudi, ker včasih ni bilo toliko mest, kot jih je danes. Mesta so se začela graditi v poznejših letih, pred tem pa so ljudje živeli in odraščali na podeželju. Presenetilo nas je, da je večji delež staršev odraščal v bolj mestnem okolju kakor učenci. Iz tega lahko sklepamo, da so se učenčevi starši preselili nazaj na podeželje.
3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov in opis inštrumenta
Za izvedbo raziskave smo se vnaprej dogovorili z izbranimi šolami. Na vsako šolo smo poklicali in se z ravnateljicami in ravnateljem dogovorili za sodelovanje. Vprašalnike smo najprej oštevilčili, da smo pozneje imeli »sled« za družinami, da smo lahko odgovorili na 6. raziskovalno vprašanje (vprašalnik za učenca, njegovega starša in starega starša je bil označen z isto številko).
Raziskavo smo izvajali marca 2019. Na vsako šolo smo šli trikrat. Pri prvem obisku smo učencem razdelili obrazce soglasja staršev o strinjanju z udeležbo pri raziskavi (priloga 1). Pri drugem obisku smo izpolnjena soglasja staršev prevzeli, tisti učenci, katerih starši so odobrili sodelovanje,
36 so izpolnili vprašalnik (priloga 2). Vsak učenec je dobil dva vprašalnika za domov – enega za enega od staršev (priloga 3) in enega za enega od starih staršev (starša anketiranega starša) (priloga 4). Pri tem smo učence opozorili, da morata vprašalnik izpolniti starš in od starša, ki bo izpolnil vprašalnik, starš, njihov dedek ali babica. Tretjič smo šli na šolo, da smo prevzeli izpolnjene vprašalnike staršev in starih staršev.
Podatke smo zbirali z vprašalnikom, ki je prirejen po seznamu »50 things to do before you're 11 ¾«, dobrodelne organizacije s sedežem v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, National Trust. Aprila 2012 je organizacija začela kampanjo na državni ravni in seznam, ki so ga pripravili, je bil glavna pobuda in odziv na raziskavo, ki je pokazala upad vključenosti otrok v aktivnosti na prostem (manj kot 1 otrok od 10 se dnevno igra v naravi, 1 od 10 ni nikoli plezal na drevo, 1 od 10 ne zna voziti kolesa …). Glavni cilj je bil, da otrokom omogočijo, da razvijejo oseben stik z naravo, preden dopolnijo 12 let. Na seznamu je 50 dejavnosti, ki jih lahko izvedemo na prostem. Otroci so aktivnosti lahko naredili sami, lahko pa so se priključili več kot 7000 dogodkom v tistem letu, izvedenih na različnih lokacijah po državi (National Trust, b. d.).
D. Skribe Dimec, M. Umek in M. Pečar so leta 2014 ta seznam prilagodile našemu okolju in aktivnosti razdelile v šest skupin: skrb za živo (npr. posaditi nekaj in opazovati rast), gibanje (npr.
hoditi po podrtem deblu in loviti ravnotežje), preživetje v naravi (npr. pripraviti hrano na ognju na prostem), zaznavanje (npr. približati se slapu in začutiti kapljice), zbiranje/iskanje (npr. ob potoku nabirati kamenčke) in izdelovanje (npr. zajeziti potoček) (Skribe Dimec, 2015). V namene raziskave za magistrsko delo smo uporabili ta prirejen seznam.
Prvi del vprašalnika za starše in stare starše vsebuje 3 demografska vprašanja, ki se nanašajo na osebne podatke anketirancev (spol, starostna skupina in kraj odraščanja). Prvi del vprašalnika za učence vsebuje zgolj dve demografski vprašanji (spol in kraj bivanja), saj smo vprašalnike razdelili učencem 7. razredov, ki se v starosti naj ne bi razlikovali. Drugi del vprašalnika je sestavljen iz 50 dejavnosti, ki jih lahko izvedemo na prostem. Anketiranec je označil tiste, s katerimi je v svojem otroštvu imel izkušnje. Anketirani učenci so pri posamezni aktivnosti še obkrožili, ali so izkušnjo pridobili v šoli (Š) ali izven nje (IŠ). Dejavnosti so razdeljene na 6 sklopov – gibanje, preživetje v naravi, zbiranje in iskanje, čuti in zaznavanje, izdelovanje in skrb za živo. V vprašalniku so dejavnosti pomešane, v sklope smo jih razdelili zaradi interpretacije rezultatov.
3.3.2.1 Vzorec spremenljivk
Pri učencih so neodvisne spremenljivke v empiričnem delu spol, starost in kraj bivanja. Pri starših in starih starših so neodvisne spremenljivke spol, starostna skupina in kraj odraščanja.
Odvisnih spremenljivk je 50 in so razdeljene v 6 sklopov: gibanje, preživetje v naravi, zbiranje in iskanje, čuti in zaznavanje, izdelovanje, skrb za živo. Dejavnosti smo razdelili v 6 sklopov zaradi večje preglednosti pri interpretaciji rezultatov.
• Gibanje: plezati na drevo, kotaliti se po travnatem bregu, hoditi po podrtem deblu in loviti ravnotežje, povzpeti se na visok hrib, iti na nočni sprehod v naravo, plavati v reki, jezeru ali morju, skakati čez potok, narediti »žabico« (vreči ploščat kamen tako, da se odbije od
37 gladine vode), plezati po skalah, kepati se, sankati se, plavati pod vodo.
• Preživetje v naravi: prespati na prostem, utrgati jabolko z drevesa in ga pojesti, v naravi nabrati in pojesti borovnice, robide ali jagode, prižgati ogenj v naravi, iskati pot z zemljevidom in kompasom, pripravljati hrano na ognju na prostem, preživeti ves dan v gozdu.
• Zbiranje in iskanje: ob potoku nabirati kamenčke, iskati majhne živali (mravlje, kobilice, hrošče …), najti mrest (žabja jajčeca), iskati sledi živali, loviti kresničke, loviti snežinke.
• Čuti in zaznavanje: pihati regratove lučke, približati se slapu in začutiti kapljice, tekati po dežju brez dežnika ali pelerine, opazovati zvezde, opazovati sončni vzhod, poslušati svoj odmev, tekati bos po travi, upirati se močnemu vetru, piskati na travo, poslušati ptičje petje, iskati oblike v oblakih, skrivati se v naravi, zlesti v jamo.
• Izdelovanje: zgraditi zavetje, zajeziti potoček in izdelati bazenček, narediti sneženega moža ali iglu, izdelati piščal iz lesa, narediti nekaj iz drevesnih listov, praproti, vejic, pisati s kamni ali slikati s prstjo, izdelati in preizkusiti mlinček, drsati se po snegu ali blatu.
• Skrb za živo: posaditi nekaj in opazovati rast, vzgojiti metulja iz gosenice ali žabo iz paglavca, posaditi seme in tisto, kar zraste, pojesti, v naravi najti žival in jo prijeti.
3.3.2.2 Merske karakteristike vprašalnika
Vprašalnik je vsebinsko veljaven, saj smo z zbranimi podatki lahko odgovorili na vsa zastavljena raziskovalna vprašanja. Zanesljivost inštrumenta smo preverili z izračunom Cronbachovega koeficienta, katerega vrednost α je znašala 0,873, kar pomeni, da če bi raziskavo ponovili, je zelo velika verjetnost, da bi dobili enake odgovore. Objektivnost smo zagotovili z zagotavljanjem enakih pogojev vsem udeležencem pri izpolnjevanju vprašalnika. Med raziskovanjem smo upoštevali načela etike v raziskovanju.
3.3.2.3 Postopki obdelave podatkov
Najprej smo izpolnjene vprašalnike po kronološkem zaporedju družin vnesli v IMB SPSS Statistics. Za pregled opisa vzorca smo uporabili opisno statistiko (povprečje, standardni odklon, modus, mediana, minimum, maksimum) in frekvenčne porazdelitve (f in f %).
Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik na celotnem vzorcu med generacijami in med generacijami ter krajem bivanja oziroma odraščanja smo ob predpostavki nenormalne porazdelitve uporabili Kruskal Wallisov test, s katerim smo preverili, ali prihaja do statistično pomembnih razlik. Za preverjanje med katerima skupinama prihaja do statistično pomembnih razlik smo
38 uporabili neparametrični test Mann Whitney U. Statistično pomembne razlike smo sprejeli ob stopnji pomembnosti manjši od 0,05.
Za preverjanje statistično pomembnih razlik med izbiro dejavnosti v naravi med generacijama po družinah smo uporabili Hi-kvadrat preizkus enakih verjetnosti. Za potrebe analize smo iz baze filtrirali samo tiste učence, ki so dejavnosti v naravi izkusili izven šole.