Lokacije pouka na prostem

D. Skribe Dimec (2014) navaja, da lahko pouk na prostem poteka na različnih lokacijah »v okolici šole ali v narodnih parkih, v naravi (divjini) ali v urbanih okoljih (mestih), na kmetijah ali v parkih, na ulicah ali v ustanovah, ki se ukvarjajo s poukom na prostem (CŠOD, gozdne šole itn.), na lokacijah naravne in kulturne dediščine, v živalskih in botaničnih vrtovih, v muzejih, gledališčih, galerijah itn.« (str. 79).

Beames, Higgins, Nicol (2012) so lokacije pouka na prostem prikazali s koncentričnimi krogi, pri čemer je zunanji prostor šole (»school grounds«) postavljen v samo središče, sledi mu bližnja okolica šole (»local neighbourhood«), ki se jo lahko obišče peš ali z javnim prevozom, v tretjem krogu so dnevne ekskurzije (»day excursions«) ter v zadnjem krogu večdnevne ekskurzije (»overnight stays, residentials and expeditions«) (slika 2). Avtorji predlagajo, da je smiselno najprej izvajati pouk na prostem v zunanjih prostorih šole in v bližnji okolici, pozneje pa v bolj oddaljenih krajih.

18

Slika 2: Štiri »cone« pouka na prostem (Beames, Higging, Nicol, 2012)

Medtem ko dnevne in večdnevne izlete ter ekskurzije načrtujemo nekajkrat letno, lahko zunanji prostor šole in bližnjo okolico za pouk na prostem izkoristimo vsak dan. Zunanji prostor šole, navaja I. Šuklje Erjavec (2012, str. 159), »so vse zunanje površine, ki neposredno in posredno pripadajo šoli ter obsegajo funkcionalno zemljišče šole z vsemi tlakovanimi in zasajenimi, opremljenimi in neopremljenimi zunanjimi površinami (športna in otroška igrišča, prireditveni prostor, šolsko dvorišče, šolski vrt, učilnice na prostem, zelenice ipd.), vsi dostopi, dovozi in parkirišča.« Zunanji prostor je za šole enako pomemben kot učilnice, knjižnice in športne dvorane ter je neločljivo povezan z notranjim prostorom šole, s katerim skupaj določata »prostor šole«

(Cof, 2015).

Kljub temu da v Sloveniji v izobraževalnih programih in izhodiščih sledimo mednarodnemu razvoju, zunanji prostor šole še vedno ni prepoznan kot enakovreden vzgojno-izobraževalni prostor in posledično ni opredeljen kot vrednota ali nujnost za uspešno in učinkovito izobraževanje (Šuklje Erjavec, 2012). Posledično ni zakonodaje, ki bi urejala zunanje šolske površine, navodila za gradnjo osnovnih šol v Republiki Sloveniji glede načrtovanja zunanjih površin podajajo zgolj splošna priporočila, katere površine naj šolsko zemljišče obsega (Cof, 2015). Med drugim je zapisano, da naj zemljišče vključuje šolski vrt, igrišče z dvoriščem ali brez, dostopne in zelene površine ter športna igrišča, vključuje naj tudi učilnice na prostem (prav tam). Dešman (2009) opozarja, da je v Sloveniji veliko šol, ki so stare 30, 40, 50 ali celo več let in so s pedagoškega vidika zastarele in neprilagojene sodobnim didaktičnim in pedagoškim načelom. Ključnega pomena za uspešno ureditev je dobra povezanost z zgradbo šole, kar pa predstavlja velik problem,

19 saj so stare šole večnadstropne in tako ne zagotavljajo dobre povezanosti učilnic in zunanjih prostorov (Šuklje Erjavec, 2012).

A. Cof (2015) poudarja, da je pomembno, da se v načrtovanje šolskih vrtov vključijo vsebine, ki spodbujajo otrokov celovit razvoj. Zunanje šolske površine naj tako vključujejo območja, ki spodbujajo komunikacijo in sodelovanje, območja za sprostitev in umiritev, območja, ki spodbujajo krepitev gibalnih sposobnosti ter razvoj finomotoričnih sposobnosti, območja za raziskovanje in opazovanje, spodbujanje zaznav in čutov ter območja za nego rastlin in skrb za živa bitja (prav tam). V preglednici 1 na naslednji strani so prikazana zgoraj našteta območja ter oblikovalski elementi, ki jih je priporočljivo vključiti v zunanjo ureditev šolskih prostorov.

20 Vidik razvoja Področje načrtovanja Oblikovalski elementi

socialni • območja, ki spodbujajo

nasadi različnih rastlinskih vrst debla različnih rastlinskih vrst

različni materiali, mivka, pesek, kamen učilnice na prostem

rastline, vrtovi (zeliščni, zelenjavni, cvetlični)

Preglednica 1: Načrtovanje zunanjega učnega prostora (»Early Learning and Child Care«, 2009, v Cof, 2015, str. 507)

Učitelj lahko šolsko okolico uporabi na dva načina – neposredna in posredna uporaba (Skribe Dimec, 2014). Pri prvem načinu, pravi avtorica, učitelj pripravi tiste dejavnosti, ki se lahko izvajajo le zunaj, pri drugem načinu pa učitelj uči na prostem tako, kot če bi učil v učilnici. Dolgoletne izkušnje s poukom na prostem v Angliji, Kanadi, Novi Zelandiji in Ameriki dokazujejo, da se na prostem lahko izvajajo vsi učni predmeti in številni vidiki šolskega kurikuluma (Stine, 1997 v Šuklje Erjavec, 2012). V. Štemberger (2012) je izbrala predmete 1. in 2. triletja osnovne šole ter naštela nekatere cilje in vsebine, ki »kar kličejo k izvedbi pouka v drugačnem okolju, kot ga predstavlja učilnica« (str. 3). V nadaljevanju so predstavljeni le tisti cilji, ki se lahko izvedejo na šolskem dvorišču ali v bližnji okolici.

21 Glasbena umetnost:

- poznajo in obiščejo glasbene ustanove v bližnji okolici,

- poslušajo in razmišljajo o zvokih v naravi, drugih zvočnih pojavih in glasbenih primerih, - poznajo in obiščejo glasbene ustanove: glasbeno šolo, ljudske godce in društva, ki se

ukvarjajo z ljudsko glasbo, glasbene prireditve.

Likovna umetnost:

- posnamejo digitalno fotografijo in na njej opazujejo različne barve in svetlostne vrednoti, - pridobijo občutek za orientacijo v notranjem in zunanjem prostoru,

- oblikujejo maketo in so pozorni na povezave v prostoru in na odprtine.

Matematika:

- premikajo se po navodilih po prostoru,

- se navajajo na uporabo denarnih enot v vsakdanjem življenju, - spoznavajo (standardne) ploščinske enote (mm², cm², dm², m²).

Slovenščina:

- razvijajo poimenovalno zmožnost: razlagajo dane besede/besedne zveze; poimenujejo bitja/predmete v svoji okolici … s knjižnimi besedami,

- razvijajo skladenjsko zmožnost: opazujejo bitja/predmete … in izražajo njihove količine s števniki oziroma s prislovi mere …, opazujejo bitja/predmete …, sprašujejo po njihovem položaju oziroma premikanju s pravilnim vprašalnim prislovom …

- obiščejo starejše ljudi v svojem kraju in zapišejo njihove resnične zgodbe iz preteklosti, pravljice, ki so jih ti slišali kot otroci.

Spoznavanje okolja in družba:

- spoznajo okolico šole in poti v šolo,

- spoznajo delo in življenje na kmetiji po letnih časih, - razlikujejo različna agregatna stanja,

- znajo določiti glavne smeri neba s soncem, senco, uro in kompasom, - znajo skicirati preproste skice, zemljevide,

- znajo utemeljiti pomen ločenega zbiranja odpadkov.