1 1
2 -0,338 1
3 -0,168 0,034 1
4 -0,083 -0,073 0,044 1
5 0,386 -0,082 0,018 -0,064 1
6 0,205 -0,020 0,029 0,062 0,205 1
7 -0,112 -0,062 -0,149 0,033 -0,182 -0,258 1
8 0,324 -0,090 0,018 -0,115 0,320 0,142 -0,180 1
9 0,102 -0,067 0,207 -0,148 0,184 0,109 -0,190 0,091 1
10 -0,199 0,197 -0,126 -0,080 -0,293 -0,246 0,069 -0,208 0,036 1 11 -0,350 -0,102 -0,048 0,106 -0,306 -0,248 0,320 -0,319 -0,135 0,209 1 Na podlagi šibko ocenjenih korelacij med faktorji zadovoljstva zaposlenih smo se odločili še za pravokotno rotacijo faktorjev (Varimax). Največjo korelacijo smo ugotovili med prvim in petim faktorjem (0,386).
Ocenili smo, da lahko s 11 skupnimi faktorji pojasnimo 53,5% variabilnosti skupnih dejavnikov zadovoljstva zaposlenih, vrednost Kaiser-Meyer Olkinov testa se ni spremenila (0,861). V nadaljevanju smo izločili 31 od 48 trditev iz nadaljnje analize, katerih vrednost komunalitet je bila manjša od 0,5. Odločili smo se za pravokotno rotacijo s 5 faktorji, s katerimi lahko pojasnimo 67,2% variabilnosti skupnih dejavnikov zadovoljstva zaposlenih.
S prvim faktorjem lahko pojasnimo 26,1%, z drugim 16,7%, s tretjim 10,3%, četrtim 7,5% in s petim 6,5% variabilnosti. V preglednici 30 so prikazane rotirane faktorske uteži po Varimax.
Preglednica 30: Pravokotna rotacija faktorjev zadovoljstva zaposlenih Faktor
Trditve 1 2 3 4 5
Zaposleni bi svoje delo bolj kakovostno opravljali, če bi bili na delovnem mestu manj obremenjeni.
0,168 0,086 0,053 0,894 -0,014 Zaposleni bi pacientom nudili bolj kakovostno
zdravstveno oskrbo, če bi imeli več časa za vsakega pacienta.
0,469 -0,201 0,019 0,469 0,050
Delo z dokumentacijo zaposlenim vzame veliko časa. 0,394 0,013 -0,218 0,471 0,088
Faktor
Trditve 1 2 3 4 5
Zaposleni cenijo delo druge poklicne skupine. 0,714 0,259 -0,057 0,268 0,162 Zadovoljstvo z delom druge poklicne skupine. 0,666 0,200 0,196 -0,080 -0,009 Priložnost sodelovati pri odločitvah v zdravstvenem
timu.
0,308 0,642 0,272 -0,156 0,044
Priložnost sodelovati pri odločitvah, ki se nanašajo na delo zaposlenega.
0,220 0,858 -0,002 0,059 0,085
Samostojno sprejemanje odločitev v okviru kompetenc. 0,238 0,682 0,034 0,089 0,308 Vodja nadzira delo zaposlenih več kot je potrebno. -0,115 0,179 0,545 0,245 -0,051 Za kakovostno zdravje pacienta je pomembno
zdravljenje bolezenskega stanja in pacientu pomagati pri temeljnih življenjskih aktivnostih.
0,579 0,055 -0,139 0,211 0,299
Zaposleni imajo na delovnem mestu dovolj avtonomije za samostojno odločanje o svojem delu.
0,125 0,307 -0,025 0,086 0,736 Vodja pohvali zaposlene za dobro opravljeno delo. 0,320 0,015 0,086 -0,052 0,513 Za dobro opravljeno delo zaposleni prejmejo nagrado. -0,049 0,039 0,760 -0,172 0,218 Zaposleni pri delu opravljajo le rutinske zadeve. 0,062 0,036 0,544 -0,079 -0,073 Za prvi faktor, ki smo ga poimenovali »dobro sodelovanje in spoštovanje med zaposlenimi«, so razvidne visoke faktorske uteži, da zaposleni cenijo (0,714) in spoštujejo delo druge poklicne skupine (0,646), zadovoljstvo zaposlenih z delom druge poklicne skupine (0,666) ter da je za kakovostno zdravje pacienta je pomembno zdravljenje bolezenskega stanja in pacientu pomagati pri temeljnih življenjskih aktivnostih (0,579).
Za drugi faktor, ki smo ga poimenovali »zadovoljstvo z odločanjem«, so razvidne visoke faktorske uteži, da imajo zaposleni priložnost sodelovati pri odločitvah, ki se nanašajo na njihovo delo (0,858), samostojno sprejemanje odločitev zaposlenih v okviru njihovih kompetenc (0,682) in priložnost zaposlenih sodelovati pri odločitvah v zdravstvenem timu (0,642).
Za tretji faktor, ki smo ga poimenovali »zadovoljstvo vodenjem«, je razvidna visoka faktorska utež, da zaposleni za dobro opravljeno delo prejmejo nagrado (0,760), nižja pa je, da vodja nadzira delo zaposlenih več kot je potrebno (0,545) in da zaposleni pri delu opravljajo le rutinske zadeve (0,544).
Za četrti faktor, ki smo ga poimenovali »obremenjenost na delovnem mestu«, je razvidna visoka faktorska utež, da bi zaposleni svoje delo bolj kakovostno opravljali, če bi bili na delovnem mestu manj obremenjeni (0,894), nižje ocenjene uteži pa so, da delo z
dokumentacijo zaposlenim vzame veliko časa (0,471), zaposleni bi pacientom nudili bolj kakovostno zdravstveno oskrbo, če bi imeli več časa za vsakega pacienta (0,469).
Za peti faktor, ki smo ga poimenovali »avtonomija na delovnem mestu«, je razvidna visoka faktorska utež, da imajo zaposleni imajo na delovnem mestu dovolj avtonomije za samostojno odločanje o svojem delu (0,736), nižja pa je, da vodja pohvali zaposlene za dobro opravljeno delo (0,513).
5.6 Regresijski model zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu
Z regresijsko analizo smo ugotavljali s katerimi neodvisnimi spremenljivkami lahko najbolje pojasnimo odvisne spremenljivke. Analizirali smo odvisnost dejavnikov zadovoljstva zaposlenih od naslednjih neodvisnih spremenljivk: organizacijska kultura, medpoklicno sodelovanje in demografski podatki (stopnja izobrazbe, položaj na delovnem mestu in delovne izkušnje).
Na podlagi faktorske analize, s katero smo identificirali 5 faktorjev zadovoljstva, smo v odvisno spremenljivko, »zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu«, združili 4 faktorje, in sicer dobro sodelovanje in spoštovanje, zadovoljstvo z odločanjem, zadovoljstvo vodenjem in avtonomija na delovnem mestu.
Pri proučevanju vpliva demografskih podatkov na zadovoljstvo zaposlenih smo izvedli multivariatno linearno regresijsko analizo, v model smo vključili vse predvidene demografske podatke ne glede na statistične kriterije. Rezultati so pokazali, da s stopnjo izobrazbe (r=0,081; b=0,098; p=0,079), položajem na delovnem mestu (r=0,014; b=0,047; p=0,404) in delovnimi izkušnjami (r=-0,008; b=0,011; p=0,442) ne moremo pojasniti zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu (R=0,092; R2 =-0,001).
V regresijski model smo vključili 4 faktorje medpoklicnega sodelovanja, ki smo jih dobili s faktorsko analizo, in sicer transformacijski način vodenja, transakcijski način vodenja, komuniciranje med vodjem in zaposlenimi in spoštovanje med zaposlenimi.
V nadaljevanju smo ocenili multivariatni linearni regresijski model. Neodvisne spremenljivke smo vključevali v regresijski model po »Forward selection metodi«. Pri tej metodi se neodvisne spremenljivke vključujejo v regresijski model po vrstnem redu, določenim z velikostjo njihovega vpliva na odvisno spremenljivko. Najprej je v model vključena neodvisna spremenljivka, ki najbolj vpliva na odvisno, nato naslednja, ki najbolj vpliva na odvisno spremenljivko, pod pogojem da je prva spremenljivka že v modelu.
Na podlagi vzorca zdravnikov in medicinskih sester v slovenskih splošnih bolnišnicah smo
preglednicah 31 in 32.
V korelacijski matriki smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezanost med dejavniki zadovoljstva in organizacijsko kulturo skupina (r=0,2; p=0,000), adhokracija (r=0,39;
p=0,000) in trg (r=0,19; p=0,000).
Regresijski koeficienti so pokazali, da na zadovoljstvo zaposlenih statistično značilno pozitivno vplivajo naslednje kombinacije tipov organizacijskih kultur:
- organizacijska kultura adhokracija (b=0,391; p=0,000),
- organizacijska kultura adhokracija (b=0,377; p=0,000) in trg (b=0,163; p=0,002),
- organizacijska kultura adhokracija (b=0,318; p=0,000), trg (b=0,219; p=0,000) in skupina (b=0,161; p=0,006).
V korelacijski matriki smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezanost med dejavniki zadovoljstva in transformacijskim vodenjem (r=0,189; p=0,000) ter dejavniki zadovoljstva in transakcijskim vodenjem (r=0,096; p=0,046).
Regresijski koeficienti so pokazali, da na zadovoljstvo zaposlenih statistično značilno pozitivno vpliva:
- transformacijsko vodenje (b=0,189; p=0,001),
- transformacijsko (b=0,225; p=0,000) in transakcijsko vodenje (b=0,150; p=0,009).