Med posamezni tipi organizacijske kulture in dejavniki medpoklicnega sodelovanja smo ugotovili statistično značilno šibko pozitivno povezanost (r<0,2). Med posameznimi tipi organizacijske kulture in avtokratskim načinom vodenja nismo ugotovili statistično značilne povezanosti, medtem ko med transakcijskim načinom vodenja in organizacijsko kulturo skupina obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost (r=0,15; p=0,008).
Tudi transformacijski način vodenja je statistično značilno pozitivno povezan z organizacijsko kulturo, in sicer:
- vodja sporoča zaposlenim, kaj morajo narediti, da jih bo stimuliral in organizacijsko kulturo skupina (r=0,136; p=0,017);
- zaupanje med vodjem in zaposlenimi ter organizacijsko kulturo adhokracija (r=0,172;
p=0,002) in hierarhija (r=0,154; p=0,007);
- vodja spodbuja zaposlene pri premagovanje težav pri delu ter organizacijsko kulturo adhokracija (r=0,146; p=0,01) in hierarhija (r=0,126; p=0,027).
Med načini odločanja in tipi organizacijske kulture nismo ocenili statistične značilne pozitivne povezanosti, medtem ko je bila statistično značilna pozitivna povezava med organizacijsko kulturo ter timskim delom in organizacijskim komuniciranjem, in sicer:
- vodja spodbuja odprto komunikacijo med zaposlenimi ter organizacijsko kulturo adhokracija (r=0,133; p=0,019) in hierarhija (r=0,147; p=0,01);
- vodja upošteva predloge zaposlenih ter organizacijsko kulturo adhokracija (r=0,134;
p=0,018) in hierarhija (r=0,164; p=0,004);
- vodja pri izvajanju kompleksnih nalog spodbuja timsko delo in organizacijsko kulturo
adhokracija (r=0,137; p=0,015);
- izmenjava izkušenj v zdravstvenem timu ter organizacijsko kulturo skupina (r=0,142;
p=0,012) in hierarhija (r=0,115; p=0,044);
- vodja spodbuja člane tima da skupaj razvijajo ideje pri reševanju problemov ter organizacijsko kulturo adhokracija (r=0,201; p=0,000) in hierarhija (r=0,156; p=0,006);
- vodja ceni inovativnost posameznika ter organizacijsko kulturo adhokracija (r=0,180;
p=0,001) in hierarhija (r=0,153; p=0,007).
Ugotovili smo tudi statistično značilno šibko pozitivno povezanost med posamezni tipi organizacijske kulture in dejavniki zadovoljstva (r<0,2). Timsko delo in komuniciranje je statistično značilno pozitivno povezano z organizacijsko kulturo skupina, in sicer spoštujem delo druge poklicne skupine (r=142; p=0,012), cenim delo druge poklicne skupine (r=0,133;
p=0,019), razvijam prijateljske odnose s sodelavci (r=0,119; p=0,036), sodelavci si med seboj pomagajo (r=0,124; p=0,028). Odločanje in vodenje je statistično značilno pozitivno povezano s kulturo trg, hierarhija in skupina, in sicer intervencije, ki jih izvaja zaposleni, načrtuje vodja in kultura trg (r=0,123; p=0,03), neposredni vodja nadzira delo zaposlenega več kot je potrebno in kultura trg (r=0,153; p=0,007) ter kultura hierarhija (r=123; p=0,03), na delovnem mestu imajo zaposleni kljub velikih odgovornosti premalo avtoritete in kultura hierarhija (r=0,125; p=0,027), zaposleni imajo dovolj avtonomije za samostojno odločanje o svojem delu in kultura skupine (r=0,158; p=0,005).
Med demografski dejavniki (starost, delovne izkušnje, položaj na delovnem mestu, stopnja izobrazbe) in organizacijsko kulturo ter med demografski dejavniki in dejavniki zadovoljstva zaposlenih so korelacije šibke. Pearsonov korelacijski koeficient je bil še največji med stopnjo izobrazbe in dejavniki zadovoljstva, in sicer da imajo zaposleni priložnost sodelovati pri odločitvah v zdravstvenem timu, ki se nanašajo na zdravstveno obravnavo pacienta (r=0,241;
p=0,000) in dovolj časa za pogovor o pacientovem zdravstvenem stanju s člani zdravstvenega tima (r=0,210; p=0,000), nadzor vodje nad opravljenim delom zaposlenih (r=0,205; p=0,000), priložnost kariernega razvoja (r=0,204; p=0,000).
Med dejavniki zadovoljstva in medpoklicnim sodelovanjem smo na podlagi vzorčne ocene ugotovili od šibke do srednje močne statistično značilne pozitivne povezanosti (0,14< r
>0,521). V preglednici 21 so prikazani rezultati, kjer so bile povezave najmočnejše (r>0,4), pri vseh prikazanih dejavnikih smo ugotovili statistično značilno povezanost enako ali manjše 0,01.
Preglednica 21: Korelacijska analiza med medpoklicnim sodelovanjem in zadovoljstvom
**p= mejna statistično pomembna vrednost pri 0,001 ali manj.
Zadovoljstvo z odločanjem je statistično značilno pozitivno povezano z medpoklicnim sodelovanjem. Sodelovanje pri odločanju je statistično značilno povezano s spodbujanjem timskega dela (r=0,521; p=0,000), da vodja tima ceni inovativnost posameznika (r=0,496;
p=0,000), priložnost izraziti svoje mnenje v zdravstvenem timu (r=0,449; p=0,000), pogovor o problemih v zdravstvenem timu (r=0,438; p=0,000), odprta komunikacija med zaposlenimi (r=0,425; p=0,000) ter da vodja spodbuja člane tima da skupaj razvijajo ideje za rešitev problema (r=0,404; p=0,000). Samostojno sprejemanje odločitev v okviru kompetenc je statistično značilno povezano s spodbujanjem timskega dela (r=0,472; p=0,000), vodja tima ceni inovativnost posameznika (r=0,458; p=0,000), pogovor o problemih v zdravstvenem timu (r=0,411; p=0,000) ter priložnost izraziti svoje mnenje v zdravstvenem timu (r=0,400;
p=0,000). Dobro sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami je statistično značilno pozitivno povezano s spodbujanjem timskega dela (r=0,441; p=0,000).
V preglednici 22 so prikazani rezultati korelacijskih koeficientov dejavnikov medpoklicnega sodelovanja.
ednica 22: Korelacijska analiza dejavnikov medpoklicnega sodelovanja Upoštevanje predlogov zaposlenih pri odločanju Uvajanje sprememb brez sporazuma z zaposlenimi Vodja ravna po pravilih Medsebojno zaupanje med vodjem in zaposlenimi Vodja spodbuja zaposlene za premagovanje težav pri delu Pripravljenost vodje na pogovor z zaposlenimi V pogovoru z vodjem sem enakovreden sogovornik Spodbuajanje članov tima za razvoj idej pri reševanju problema
Vodja ceni inovativnost posameznika ravna po pravilih-0,265** 0,711** 1 0,0000,000 odločitevne juje zaposlenim
-,0257** 0,643** 0,603** 0,0000,0000,000 spodbujazaposlene magovanje težav pri
0,699** -0,196** -0,237** 0,704** 1 0,0000,0010,0000,000 namenjaveliko rnosti posamezniku
0,537** -0,153** -0,150** 0,590** 0,685** 0,0000,0070,0080,0000,000 spodbujaodprto nikacijo
0,628** -0,240** -0,215** 0,520** 0,602** 0,0000,0000,0000,0000,000 govoru z vodjem sem vreden sogovornik
0,507** -0,140* -0,0660,449** 0,510** 0,628** 1 0,0000,0140,2480,0000,0000,000 upošteva predloge slenih
0,521** -0,163** -0,153** 0,514** 0,547** 0,553** 0,627** 0,0000,0040,0070,0000,0000,0000,000 ceniinovativnost meznika
0,599** -0,143* -0,207** 0,560** 0,646** 0,396** 0,492** 0,690** 1 0,0000,0120,0000,0000,0000,0000,0000,000 pri spodbuja timsko0,621** -0,166** -0,169** 0,590** 0,676** 0,437** 0,493** 0,626** 0,759** 0,0000,0030,0030,0000,0000,0000,0000,0000,000 mejna statistično pomembna vrednost pri 0,05 ali manj mejna statističnopomembna vrednost pri 0,001 ali manj
Najmočnejšo statistično značilno pozitivno povezanost smo ugotovili med spodbujanjem timskega dela ter da vodja ceni inovativnost posameznika (r=0,759; p=0,000), vodja ne navdušuje zaposlenih, ampak ravna po pravilih in uvajanje sprememb brez sporazuma z zaposlenimi (r=0,711; p=0,000), medsebojno zaupanje med vodjem in zaposlenimi ter spodbujanje zaposlenih pri premagovanju težav pri delu (r=0,704; p=0,000).
Srednje močna statistično značilna pozitivna povezanost je bila da vodja ceni inovativnost posameznika ter med spodbujanjem članov tima za razvoj idej pri reševanju problema (r=0,690; p=0,000) in spodbujanjem zaposlenih pri premagovanju težav pri delu (r=0,646;
p=0,000). Spodbujanje zaposlenih pri premagovanju težav pri delu je statistično značilno pozitivno povezano tudi s trditvama, in sicer da vodja namenja veliko pozornosti posamezniku (r=0,685; p=0,000) in spodbujanje timskega dela (r=0,676; p=0,000). Uvajanje sprememb brez sporazuma z zaposlenimi je statistično značilno pozitivno povezano da vodja odločitev ne pojasnjuje zaposlenim (r=0,643; p=0,000). Upoštevanje predlogov zaposlenih pri odločanju je statistično značilno pozitivno povezano s spodbujanjem odprte komunikacije med zaposlenimi (r=0,628; p=0,000) in spodbujanjem timskega dela (r=0,621; p=0,000).
Pearsonov korelacijski koeficient (r<0,6) je pokazal statistično značilno pozitivno povezanost še pri naslednjih povezavah:
- pripravljenost vodje na pogovor z zaposlenimi in da so zaposleni v pogovoru z vodjem enakovredni sogovorniki (r=0,628; p=0,000);
- zaposleni so v pogovoru z vodjem enakovredni sogovorniki in vodja upošteva predloge zaposlenih (r=0,627; p=0,000);
- spodbujanje timskega dela in spodbuajanje članov tima za razvoj idej pri reševanju problema (r=0,626; p=0,000);
- vodja ne navdušuje zaposlenih, ampak ravna po pravilih in vodja odločitev ne pojasnjuje zaposlenim (r=0,603; p=0,000);
- vodja spodbuja zaposlene za premagovanje težav pri delu in spodbujanje odprte komunikacije med zaposlenimi (r=0,602; p=0,000).
Korelacijska analiza je pokazala statistično značilno pozitivno povezanost med posameznimi dejavniki zadovoljstva zaposlenih. V preglednici 23 navajamo rezultate, kjer so bile povezave najmočnejše.
ednica 23: Korelacijska analiza dejavnikov zadovoljstva zaposlenih Sodelavci so z menoj prijazni Zadovoljstvo s sodelovanjem iste poklicne skupine Spoštujem delo druge poklicne skupine Cenim delo druge poklicne skupine Priložnost sodelovanja pri odločitvah zdravstvenega tima Priložnost sodelovanja pri odločitvah, ki se nanašajo na delo zaposlenega Samostojno sprejemanje odločitev
Priložnost strokovnega usposabljanja ora med sodelavci 0,548** 0,000 lovanje z drugimi nimi skupinami
0,408** 0,504** 0,0000,000 m delo druge ne skupine
0,299** 0,353** 0,718** 1 0,0000,0000,000 žnost sodelovanja dločitvah, ki se šajo na delo slenega 0,320** 0,282** 0,389** 0,405** 0,626** 1 0,0000,0000,0000,0000,000 stojno sprejemanje itev
0,310** 0,258** 0,394** 0,410** 0,521** 0,678** 1 0,0000,0000,0000,0000,0000,000 stojno načrtovanje encij
0,222** 0,112* 0,372** 0,427** 0,315** 0,386** 0,502** 0,0000,0490,0000,0000,0000,0000,000 en zdravljenja in stvene nege
0,314** 0,262** 0,520** 0,558** 0,174** 0,191** 0,277** 0,0000,0000,0000,0000,0020,0010,000 mi omogoča, da žem svoje bnosti 0,302** 0,266** 0,385** 0,269** 0,339** 0,365** 0,318** 0,506** 0,0000,0000,0000,0000,0000,0000,0000,000 ejna statistično pomembna vrednost pri 0,05 alimanj mejna statistično pomembna vrednost pri 0,001 ali manj
Najmočnejšo statistično značilno pozitivno povezanost smo ugotovili med spoštovanjem druge poklicne skupine (medicina/zdravstvena nega) ter da zaposleni cenijo delo delo druge poklicne skupine (r=0,718; p=0,000) ter med priložnostjo sodelovanja pri odločitvah v zdravstvenem timu in odločitvah, ki se nanašajo na delo zaposlenega (r=0,626; p=0,000).
Samostojno sprejemanje odločitev je statistično značilno pozitivno povezano s priložnostjo sodelovanja pri odločitvah, ki se nanašajo na delo zaposlenega (r=0,678; p=0,000) in s priložnostjo sodelovanja pri odločitvah zdravstvenega tima (r=0,521; p=0,000).
Pearsonov korelacijski koeficient (r<0,5) je pokazal statistično značilno pozitivno povezanost še pri naslednjih povezavah:
- podpora in prijaznost med sodelavci (r=0,548; p=0,000);
- pomen zdravljenja in zdravstvene nege za kakovostno zdravje pacienta ter ceniti delo druge poklicne skupine (r=0,558; p=0,000);
- pomen zdravljenja in zdravstvene nege za kakovostno zdravje pacienta ter spoštovati delo druge poklicne skupine (r=0,520; p=0,000);
- delo zaposlenemu omogoča, da pokaže svoje sposobnosti in priložnost strokovnega usposabljanja (r=0,506; p=0,000);
- sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami in zadovoljstvo s sodelovanjem iste poklicne skupine (r=0,504; p=0,000);
- samostojno sprejemanje odločitev in samostojno načrtovanje intervencij v okviru kompetenc (r=0,502; p=0,000).