Fiktivni dobički in mehanizem odvajanja

Motiv za prikazovanje fiktivnega dobička je bil dvojen. Če je bilo treba zagotavljati jugolire podjetjem v coni A, so morala podjetja iz cone B tok jugolir usmerjati zunaj bilance in drugič, za potrebe akumulacije je bilo treba zmanjšati bilančni dobiček, saj je to pomenilo nižjo davčno obremenitev. Povedano drugače, s prikazovanjem fiktivnega dobička se je znižala obdavčitev, s tem pa je ostalo več sredstev za financiranje poslov in ustanovni kapital novih podjetij. Po pričevanju Kopitarja se je vzporedna bilanca (kasneje poimenovana B-bilanca) sistematično postavila leta 1949, operacijo obvoda dobička pa je vodil Franc Karo (ARS 1931, MA 213-7, 349).⁷⁷Iz poročila VUJA izhaja, da so bile letne velikosti obvodov dobičkov sledeče:

Preglednica 7: Obvodi dobičkov podjetij v coni B (1947–1950)

Leto Znesek (v jugolirah) Znesek (v jugoslovanskih dinarjih)

1947 6.107.746,90 1.832.323,86

1948 53.907.473,57 16.172.242,10

1949 - 25.400.487,57

1950 - 32.051.630,29

Skupaj 60.015.220,47 75.456.683,82

Vir: ARS 1931, MA 213-7, 330.

Obvodi dobičkov so potekali tako, da so podjetja na različne račune, nominirane pri Istrski banki, polagala gotovino. Mehanizem polaganja gotovine ni znan, domnevamo pa lahko, da ali tak način z regulativnega vidika ni bil problematičen, ali pa je šlo za fiktivne posle (ali fiktivne kredite). Ti računi so bili vsaj za leti 1949 in 1950 nominirani kot Grilc, Šmid, Novak, Črnigoj (ali pa še ni odkrito), vemo le, da je tak mehanizem obstajal od leta 1951 dalje, in sicer na relaciji Runexim (Trst) – Colcommerz (Švica) – Colcommerz (Liechtenstein) – Continental (Ljubljana).

77 Franc Karo se leta 1951 pojavi kot pomemben člen ekonomskega oddelka Službe državne varnosti, ki jo vodi Niko Kavčič (ARS 1931, MA 213-7, 14–26).

in Apollonio (ARS 1931, MA 213-7, 335–336). Natančna poraba te akumulacije iz razpoložljive dokumentacije ni razvidna zunaj splošnih trditev, da je šlo za financiranje poslovanja in ustanovni kapital novih podjetij. Spodnja dokumenta iz Arhiva Republike Slovenije (ARS 1931, MA 213-7, 335–236) prikazujeta dejanske in fiktivne dobičke po podjetjih in njihove obvode za leti 1949 in 1959:

Slika 6: Dejanski in fiktivni dobički ter njihov odvod za leto 1949 Vir: ARS 1931, MA 213-7, 235.

Slika 7: Dejanski in fiktivni dobički ter njihov odvod za leto 1950 Vir: ARS 1931, MA 213-7, 235.

Iz podatkov, ki so navedeni v obeh zgornjih tabelah, izhaja, da je bil precejšen delež dobičkov dejansko prikrit in odveden.

Identificirali smo način vzpostavljanja podjetij po Gospodarskem odseku Istrske banke in koordinacijo te aktivnosti z Vojaško upravo jugoslovanske armade in civilne oblasti, ki jo je predstavljal Istrski okrožni ljudski odbor. Doslej nerazkrita dejstva so pokazala, da so se podjetja v coni B spopadala s precejšnjimi težavami, ki so bile posledica delitve Svobodnega tržaškega ozemlja na cono A in cono B ter uvedbe posebne, a nelikvidne valute, jugolire v coni B. Identificiran je tudi mehanizem ustanavljanja podjetij s fiktivnim lastništvom in sistem prikazovanja fiktivnih dobičkov ter obvodov dobičkov, kar je služilo za akumulacijo kapitala, s katero so se pridobila sredstva za financiranje novih poslov in ustanovnega kapitala novih podjetij. Podjetja iz cone B so z vidika ekonomske zgodovine zanimiv primer gradualistične tranzicije iz kapitalistične v socialistično ekonomsko ureditev in verjetno tudi eden redkih primerov v zgodovini, ko je prihajalo do preoblikovanja centralnoplanskih podjetij v delniške družbe v času oblikovanja socialističnega institucionalnega sistema.

3 VZPOREDNA EKONOMIJA NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM PO LETU 1954 TER VLOGA SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI

Dokumentacija, ki je bo uporabljena v tem poglavju, temelji na dveh virih: arhivski dokumentaciji, shranjeni v Arhivu Republike Slovenije, in na dokumentaciji, ki je bila zbrana s terenskim delom. Arhivska dokumentacija izhaja iz arhivskega fonda 1931 – republiški sekretariat za notranje zadeve, natančneje: tehnična enota 2597 – Kapital (RTZ 539, OO Banka – splošno in mapa 1), tehnična enota 2875, mapa 1, tehnična enota 2876, mapa 2, tehnična enota 2876, mapa 3 (mikrofiši), tehnična enota 2261 (RTZ 799, mapa 1) in tehnična enota 2336 (mikrofiši). S terenskim delom so bili zbrani sledeči dokumenti: različni dopisi podjetja Adit, dokumenti republiškega komiteja za kulturo Socialistične republike Slovenije in republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Socialistične republike Slovenije, izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije in okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.

Uporabljeni so tudi javno dostopni dokumenti in informacije, ki jih navajamo ob posamičnih analizah. Izhodišče za analizo tega poglavja predstavlja poglavje o vzporedni ekonomiji v coni A in coni B.

Pokazali smo, da je po začetnih neuspešnih poskusih rekonstrukcije tržaških in goriških podjetij prišlo do prve stabilne podjetniške sheme, ki se je organizirala pod nadzorom in upravo gospodarskega oddelka UDV. V obdobju med 1949 in 1951 se je oblikoval tako imenovan sklop podjetij, ki so bila vodena s strani UDV, definirana s slamnatim lastništvom in mehanizmom, ki je denarni tok iz poslovanja transferiral v davčno oazo v Liechtensteinu.

Pokazali smo tudi, da je prvotna akumulacija kapitala za delovanje sklopa prišla tudi iz naslova ilegalnega trgovanja in transporta, predvsem cigaret. Po letu 1954, ko sta Jugoslavija in Italija podpisali londonski sporazum, je prišlo do večjih sprememb v načinu delovanja, nadziranja in financiranja tako imenovanega sklopa podjetij na Tržaškem in Goriškem ter delovanja vzporedne ekonomije zunaj domene sklopa. UDV se je umaknila iz vzporedne ekonomije, delovanje slednje pa je prešlo neposredno po formalnih slovenskih institucijah, pri čemer je bil v fokusu nabor podjetij, identičen tistemu iz obdobja gospodarskega odseka UDV, ki pa se je s časom širil.

Pokazali bomo tudi, da čeprav je UDV v sklopu ohranila zgolj nadzorno funkcijo, je v splošnem še ohranila lastniške in upravljavske funkcije v drugih delih vzporednega mehanizma.

3.1 Institucionalna transformacija vzporedne ekonomije na Tržaškem in Goriškem