Upoštevajoč dejstvo, da je Chiesa osrednja osebnost primera Casino Portorož, ki se v tem kontekstu pojavlja v različnih dokumentih od leta 1980 do leta 1993, bomo v nadaljevanju podali informacije, ki sledijo iz Chiesovega osebnega dosjeja, ki je shranjen v arhivskem fondu ARS 1931 (OD Chiesa Eugenio 15078). Namen tega razkritja je dati odgovor, ali je bil Chiesa res sodelavec SDV in do katere mere je bil v tej funkciji povezan z italijanskim organiziranim kriminalom.
Osebni dosje je vsaj deloma pristranski. Običajno je v dosjejih zbrano vse gradivo, ki je na UDV/SDV nastalo v zvezi z obravnavanim posameznikom. V osebnem dosjeju so prve strani (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 3–13) sestavljene iz dokumentov, ki obravnavajo primer tihotapljenja cigaret iz konsignacije Emona Obala v navezavi z Mariom Subanom. Iz dokumentov je mogoče ustvariti vtis, da se je Chiesa ukvarjal s tihotapstvom in da so ga pri tem dobili ter obravnavali, ni pa pojasnjeno, za koga je tihotapstvo potekalo. Iz dokumenta, ki se nahaja v Arhivu Republike Slovenije na drugi lokaciji in je naslovljen kot akcija Udari – vzemi (ARS 1931, MA 213 – 6_A), je namreč razviden kontekst dokumentacije, vložene v Chiesov dosje in iz nje tudi izhaja, da ni šlo za kakršnokoli tihotapstvo, temveč za primer državnega tihotapstva, katerega namen je bil pridobiti finančna sredstva za tehnično opremo in helikopter za potrebe SDV. Razvidno je tudi, da je šlo za akcijo, ki jo je SDV odobril slovenski politični vrh, ki je bila koordinirana med carino, policijo in SDV in v kateri je bil Chiesa ključni operativec. Gre za akcijo Udari – vzemi, ki je podrobno opisana v naslednjem poglavju.
Dokument, ki je bil narejen 4. aprila 1973 in je v osebnem dosjeju Gina Chiese (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 10 – 11) predstavlja referenco na akcijo Udari – vzemi. Gre za poročilo o dveh razgovorih, ki jih je v zvezi s tihotapljenjem cigaret s Chieso opravil uslužbenec SDV Stane Dovgan (12. februarja 1973 in 20. marca 1973) . Vsebina razgovora je vezana predvsem na nakup tihotapljenih cigaret in razkrivanjem italijanskih kupcev ter oseb, ki so na italijanski strani omogočile prehod meje. Pomen tega dokumenta je predvsem v dejstvu, da ga je sestavil Dovgan, za katerega pa smo zgoraj v analizi prvega dostopnega dokumenta glede kriminalistične preiskave (Republiški sekretariat za notranje zadeve 1990a) razkrili, da je več let v Casinoju Portorož pogosto prevzemal denar za potrebe financiranja SDV. Za njim je denar prevzemal Stane Požar, ki naj bi prevzel zvezo s Casinojem Portorož v času, ko je načelnik uprave SDV postal Janez Zemljarič, torej leta 1974. Glede na to, da je Dovganov dokument v zvezi z akcijo Udari – vzemi nastal leta 1973, to tudi pomeni, da se je Dovgan pogovarjal s Chieso v zvezi s tihotapstvom cigaret v istem času, ko je od njega prevzemal denar za financiranje SDV iz Casinoja Portorož. To pojasni tudi neobičajnost dokumenta samega, saj iz njega ni ravno razvidno, da bi bil Chiesa problematiziran, z njim je bil dejansko opravljen zgolj informativni razgovor.
Povsem drugačen je dokument, ki je nastal 1. oktobra 1973, zaveden pod številko 22/00-Z-56/I-73 (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 12–13). Dokument nosi naslov Chiesa Eugenio – informacija, nastal je na Upravi javne varnosti Koper, sestavil pa ga je šef kriminalistične službe Vlado Pavič. Uprava javne varnosti poroča, da je Chiesa lastnik sodobno opremljenega gliserja Kondor 1000. Kriminalisti so do Chiese prišli, ker so dan po vlomu v konsignacijsko skladišče, od koder so bili ukradeni cigareti, v Piranskem zalivu opazili Chiesov gliser. Iz dokumenta sledi (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 12–13), da Chiesa pri preiskavi ni bil kooperativen in
da se je skliceval na Staneta iz RSNZ. To je pomembno iz dveh vidikov. Prvič, zelo verjetno je, da gre za Staneta Dovgana, ki je s Chieso opravil razgovor pred Upravo javne varnosti Koper in je od Chiese prevzemal sredstva iz Casinoja Portorož za SDV. In drugič, Chiesa je dajal identične odgovore kriminalistom, ki so leta 1990 začeli preiskavo v zvezi s financiranjem SDV v Casinoju Portorož, in sicer v smislu, naj se obrnejo na SDV.
Dokument CSDV Koper, napisan 5. junija 1975 in naslovljen na RSNZ SDV Ljubljana (2 oddelek) (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 43) razkriva, da ima Stane Dovgan stike s Chieso. Iz vsega doslej navedenega (tihotapljenje cigaret, poročila Staneta Požarja o Casinoju Portorož, koda sodelavca SDV) nedvoumno sledi, da je bil Chiesa sodelavec SDV in da sta bila Stane Dovgan in Stane Požar tista uslužbenca SDV, ki sta s Chieso vzdrževala stike.
10. oktobra 1973 je nastal dokument o relaciji med Chieso in JLA (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 14–39). Dokument je naredila Uprava varnosti zveznega sekretariata za obrambo. Dokument ni označen in ni podpisan, na koncu je zgolj pripis Ljubljana, 10. 10. 1973.
Jezik je srbohrvaški, za SDV pa se uporablja kratica SDB ali Služba državne bezbednosti, kar je srbska in zvezna različica imena službe (hrvaška služba je imela kratico SDS – Služba državne sigurnosti). Naslov dokumenta je: Rad na raščišćavanju odnosa izmedju puk. Kodeli Janka in Chiesa Gina, emigranta iz Italije, oziroma po slovensko: Pojasnjevanje odnosa med polkovnikom Jankom Kodelijem in Ginom Chieso, emigrantom iz Italije. Ta dokument predstavlja tudi večino celotnega osebnega dosjeja Chiesa in je tudi najbolj informativen, istočasno pa usmerjen predvsem v relacijo med Chieso in JLA. Dokument se začne z opisom začetka pregleda dejavnosti Chiese po izsleditvi prenosa gotovine iz naslova tihotapstva iz Jugoslavije v Italijo. Tedaj so po naključju cariniki odkrili prenašalca gotovine, za katero je ob odkritju Chiesa dejal, da gre za sredstva JLA (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 14). Po razgovoru z načelnikom obveščevalnega oddelka 9. armade JLA v Kopru se je razkrilo, da gre dejansko za sredstva, ki jih je s tihotapljenjem cigaret pridobila slovenska SDV. Dokument razkriva, da je bil Chiesa na zvezi s polkovnikom JLA Jankom Kodelijem (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 15).
V nadaljevanju je popisano sodelovanje med Chieso in JLA. V zelo skopem opisu se poveže Chieso s tihotapstvom cigaret za JLA, natančneje z jugoslovansko vojno mornarico (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 16). Več podatkov je o obveščevalnih nalogah, ki naj bi jih Chiesa opravljal za Upravo varnosti zveznega sekretariata za obrambo v sodelovanju z zgoraj omenjenim Kodelijem. Prva opisana akcija je pridobivanje podatkov o Natu po Chiesovem stiku v Italiji, Gioliju, ki je delal kot geometer v bazi Nato v Veroni. Chisea je po svojih italijanskih zvezah za Kodelija pridobil tudi skice baz Nato v bližini Chiogge in Cervia (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 30). Zadnji izpričani obveščevalni akciji Chiese sta bila poskusa vzpostavitve kontakta z italijanskim podpolkovnikom in namestnikom policijskega komisarja iz Milana ter Paterinom iz komisije za razmejitev (verjetno gre za komisijo za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo) (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 30). Obe akciji sta bili neuspešni. Poleg Kodelija je s Chieso sodeloval tudi podpolkovnik Jože Andrišević in prav slednji je bil tisti, ki je predlagal Kodeliju, da vzame Chieso na zvezo (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 31). Iz dokumenta Uprave varnosti zveznega sekretariata za obrambo sledita še dve pomembni informaciji, ki dodatno pojasnjujeta kontekst okoli Chiese. Prvič, junija 1971 je Andrišević obvestil Kodelija, da ima Chiesa težave na SUP105 Pula (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 32), saj prihajajo neformalne zahteve po izročitvi Chiese v Italijo.
Kodeli je v dogovoru s SUP Pula dosegel, da se Chiesa ne izroči, se pa vsake toliko umakne z
105 Republiški sekretariat za notranje zadeve.
območja Umaga, kjer se je tedaj nahajal. In drugič, Kodeli in Dovgan sta bila v navezi ravno v zvezi s Chiesovim obveščevalnim delom. Še več, Kodeli je poskusil vplivati na Dovgana, da se postopek zoper Chieso v kompromitiranem primeru državnega tihotapstva cigaret ustavi. Po mnenju poročevalca Kodeli pri tem ni bil uspešen (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 12–
13).
Napisano kaže na dejstvo, da je Chiesa imel pomembno vlogo tako pri obveščevalnem delu kot v akcijah državnega tihotapstva, da je to počel zelo dolgo in pri tem imel močno podporo tako pri Upravi varnosti zveznega sekretariata za obrambo kot pri SDV Slovenije. Chiesa je bil predstavnik podjetja Silver Coast Shipping Co. s.p.a. iz Paname (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 18) s sedežem v Benetkah in v bližini panamskega konzulata. Ta informacija ni nepomembna, če vzamemo v obzir, da je bil pogoj SDV, kot to izhaja iz poročil Staneta Požarja (ARS 1931, 2597, RTZ 539, 195A – 195D), da se posojilniška služba organizira kot tuje podjetje s sedežem v Panami. To v kontekst postavi tudi dejstvo, da je bilo podjetje Pan Nautic s.a. iz švicarskega Lugana, od koder naj bi prihajalo do koordinacije delovanja posojilniških služb, registrirano za ladijski prevoz (Republiški sekretariat za notranje zadeve 1991b) in da je bil Chiesa lastnik panamskega podjetja International Pleasure Investment, na katerega se je stekala provizija, ki jo je Casino Portorož posredoval posojilniški službi, s katero je upravljal Chiesa (Republiški sekretariat za notranje zadeve 1990h). To nam omogoča postavitev teze, da je bilo podjetje Silver Coast Shipping Co. s.p.a. prvo iz serije panamskih podjetij, ki so posredovala sredstva iz igralnice za financiranje SDV (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 18). Uprava varnosti zveznega sekretariata za obrambo poroča, da Chiesa ni imel nobenih dovoljenj, da na ozemlju Jugoslavije posluje s tem podjetjem. Dejavnost podjetja je neznana, zgolj v obtožnici, ki je bila posledica kompromitacije prenosa gotovine v akciji Udari – vzemi, je razvidno, da je bil posrednik za prevzem tranzitne robe v glavnem iz nemškega podjetja Undermarck pa tudi Emone Obala, pri čemer so bili tranzitni posli večinoma vezani na cigarete (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 21). Opozorimo naj tudi, da je bilo predstavništvo panamskega podjetja Silver Coast Shipping Co. s.p.a. v Benetkah, od koder so po podatkih, ki jih je v poročilu SDV zapisal Stane Požar (ARS 1931, 2597, RTZ 539, 195A – 195D), prihajali izvajalci posojilniške službe.
Dokument tudi navaja informacije, ki so posebno relevantne za primer Casinoja Portorož (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 22–23), in sicer da je imel Chiesa povezave z italijanskim državljanom Mariom Bruzzonom, direktorjem kazinoja v beograjskem hotelu Jugoslavija, ter direktorjem kazinoja v Umagu, italijanskim državljanom Enziom Specogno.
S tem se razkriva mreža italijanskih državljanov, ki so vodili jugoslovanske igralnice, pri čemer so imeli povezave s Chieso, ki je koordiniral delo italijanskih državljanov v posojilnih službah v slovenskih igralnicah.
Pravo ime Gina Chiese oziroma Alda Fanellija je bilo Luigi Ernesto Ciccarelli. Rojen je bil 27.
julija 1921 v Pavii. Uporabljal je tudi imena Gino de Pavia in Angelo Negrone ter Luigi Chiesa.
Chiesa je bil zaradi kriminala v Italiji obsojen v letih 1940, 1949, 1955 in 1959, zaradi tihotapstva pa v letih 1955, 1956, 1958 in 1959. Poleg tega so mu bile izrečene še sledeče kazni:
leta 1962 tri mesece zaporne kazni zaradi tihotapstva cigaret, leta 1963 tri leta zaporne kazni zaradi tihotapljenja, ki je bila spremenjena v denarno kazen 20.500 italijanskih lir, leta 1965 80 dni zaporne kazni zaradi tihotapljenja, kar je bilo spremenjeno v denarno kazen 400.000 italijanskih lir in leta 1966 na šest let in pet mesecev zapora zaradi tihotapstva. Chiesa se je dolgoletnemu zaporu izognil s pobegom v Jugoslavijo. Poleg omenjenih kazni je bil v Torinu leta 1960 izdan nalog za njegovo aretacijo. Chiesa je torej v Jugoslavijo prišel kot kriminalec na begu, tu pa sta ga prevzela Uprava varnosti zveznega sekretariata za obrambo in SDV, iz
česar lahko sklepamo, da so vsa tihotapljenja, v katerih je bil udeležen Chiesa in za katera je bil v Italiji obsojen, morala biti povezana z JLA in slovensko SDV (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 17).
Iz osebnega dosjeja Gina Chiese in dokumentacije, ki bi po metodologiji SDV morala biti v dosjeju SDV (ARS 1931, 213-6A, Udari – vzemi), pa je ni, je razvidno, da je bil Chiesa pomemben del državnega tihotapstva in obveščevalnega dela tako za slovenski SDV kot za Upravo varnosti zveznega sekretariata za obrambo. Bil je celo tako pomemben, da so se službe zavzele zanj, ko so iz Italije prihajali neformalni pritiski za izročitev in ko je bila kompromitirana akcija državnega tihotapstva cigaret. Izpričano je tudi, da je bil na zvezi s Stanetom Dovganom iz SDV Ljubljana (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078, 10 - 11), za katerega pa se iz kasnejše dokumentacije, ko se je odprla kriminalistična preiskava, izkaže, da je v Casinoju Portorož od Chiese prevzemal sredstva za financiranje SDV (Republiški sekretariat za notranje zadeve 1990a). Iz osebnega dosjeja se vidi še nekaj elementov, ki kasneje postanejo ključni za razpletanje primera Casino Portorož: panamsko podjetje, katerega zastopnik je Chiesa, in mreža italijanskih državljanov, ki vodijo nekatere jugoslovanske igralnice (Umag, Beograd) in so v relaciji s Chieso.
Iz vsega tega sledi, da je Chiesa bil aktiven sodelavec SDV in da so mu bile zaupane najbolj konspirativne akcije SDV, torej tiste, ki so bile vezane na ilegalno dejavnost te službe. Pri tem je indikativno, da je v dosjeju precej dokumentov, ki kažejo na sodelovanje med Chieso in JLA predvsem v smislu obveščevalnega dela. Domnevamo lahko, da je bilo iz dosjeja namerno izpuščena dokumentacija, ki bi Chieso povezala s SDV. Navsezadnje je Zorn predal dosje Bavčarju v času, ko se je preiskovalo nezakonito dejavnost v Casinoju Portorož in državno tihotapstvo SDV, vezni člen med obema pa je bil ravno Chiesa.
Če je Danilo Zorn izročil dosje Chiese republiškemu sekretarju za notranje zadeve Bavčarju v taki obliki, kot je dosje ohranjen, kar tudi priča pripis na uvodni strani dosjeja, potem je pri Bavčarju moral nastati sklep, da je Chiesa morda res imel povezave s slovensko SDV, ampak v manjši meri, in da je bila njegova prava vloga dejansko v Upravi varnosti zveznega sekretariata za obrambo. S tem je bil primer pristransko prikazan, saj bi po logiki izhajalo, da se v Casinoju Portorož ni mogla financirati slovenska SDV, ampak Uprava varnosti zveznega sekretariata za obrambo, katere sodelavec naj bi po tako okrnjenem dosjeju bil Chiesa. Dejstvo, da je bil iz dosjeja umaknjen del dokumentacije in da je dosje pristranski v smislu, da deluje, kot da je bil Chiesa skorajda izključno sodelavec Uprave varnosti zveznega sekretariata za obrambo, kaže na to, da je nekdanji uslužbenec SDV, kompromitiran v igralnici HIT Gorica, poskušal pri tedanjem republiškem sekretarju za notranje zadeve Bavčarju spremeniti potek kriminalistične preiskave v smislu, da ni bila SDV tista, ki se je financirala v slovenskih igralnicah, saj Chiesa ni bil njihov sodelavec.
Vložitev dokumentacije, ki opisuje akcijo Udari – vzemi v osebni dosje Chiese, kar bi bilo tipična metodologija sestavljanja dosjeja za SDV, bi kompromitiralo vsaj tedanjega republiškega načelnika SDV Silva Gorenca, ki je z omenjeno akcijo upravljal, deloma pa bi tudi pokazalo na Janeza Zemljariča, za katerega smo zgoraj videli izpričano, da je namestil Staneta Požarja za kontrolo Casinoja Portorož.