2.5 Vzpostavitev podjetniške aktivnosti v coni B
2.5.2 Mehanizmi ustanavljanja podjetij in njihovega poslovanja
Iz dopisa Marjana Kopitarjevega o GOIB (Gospodarski odsek Istrske banke) izvemo, da so bila prva podjetja na območju, ki je postalo cona B, ustanovljena na koncu leta 1946 in na začetku 1947 (ARS 1931, MA 213-7, 348). Operativno je s podjetji upravljala ekonomska komisija v Trstu,73prva podjetja, ki so bila ustanovljena, pa so bila Istrska banka, Adria in Omnia. Za Istrsko banko je bil na začetku zadolžen Perko, za vsa ostala podjetja pa Ukmar. Z namenom lažje koordinacije upravljanja podjetij v coni B je nastala direkcija podjetij. Leta 1947 je vodenje direkcije prevzel Andrej Mahnič, direkcija sama pa se je preimenovala v Gospodarski odsek Istrske banke. Z razdelitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja na cono A in B in vse večjimi težavami s podjetniškim delovanjem v coni A se je v coni B oblikovala samostojna podjetniška
71 Marjan Kopitar je bil del ekonomske komisije v Trstu in v prvi fazi vzpostavljanja podjetij v coni B direktni nalogodajalec podjetniški strukturi v coni A.
72 Na kaj je mislil Kopitar, ko je omenil oblast v Trstu, ni pojasnjeno, glede na časovni okvir poročila pa lahko sklepamo, da je mislil na ZVU.
73 Ekonomsko komisijo v Trstu so v času ustanavljanja podjetij v coni B sestavljali Ukmar, Perko, Pretnar, Kovačič, Perovšek, Puc in Beltram.
upravna in nadzorna infrastruktura. Oblikovala se je posebna komisija, ki so jo sestavljali Kovačič (načelnik gospodarskega oddelka VUJA, pred tem pa predsednik ekonomske komisije v Trstu, kasneje načelnik gospodarske koordinacije IOLO), Beltram (predsednik okrožja), Kopitar (nameščenec VUJA in predsednik planske komisije IOLO) ter Ukmar (pred tem član ekonomske komisije v Trstu). Člani te posebne komisije so bili istočasno skupaj z Lenacem, Jakopovićem in Martelancem tudi člani glavne gospodarske komisije za reševanje vseh gospodarskih vprašanj cone B. Operativno vlogo pri ustanavljanju, upravljanju in nadzoru podjetij je imel GOIB. Podjetja, ustanovljena s strani GOIB, ki so bila dejansko ustanovljena s strani ekonomske komisije v Trstu in so bila v lasti Komunistične partije Trsta, kar je ob nacionalizaciji (ko je cona B prešla pod FLRJ) povzročilo dodatne pravne zaplete.74 GOIB je bila, poleg posebne komisije, institucionalno povezana tudi z vojaško upravo VUJA in civilno upravo IOLO. Iz zaslišanja Andreja Mahniča (ARS 1931, MA 213-7, 340 – 347) tudi izvemo, da je VUJA morala biti seznanjena z delovanjem GOIB, kar pa seveda tudi pomeni, da je bila z delovanjem GOIB seznanjena zvezna vlada v FLRJ, ki ji je bila VUJA podrejena. Kapitalski vložek za GOIB in Istrsko banko je prišel iz FLRJ. Obe instituciji, Istrska banka in GOIB, nista imeli nobene lastnine (ARS 1931, MA 213-7, 329). Celotna podjetniška infrastruktura je povzeta v spodnji sliki.
Slika 3: Upravljavska struktura podjetij v coni B
Vir: ARS 1931, MA 7, 319 - 327, ARS 1931, MA 7, 329 - 334. ARS 1931, MA 213-7, 340 – 34213-7, ARS 1931, MA 213-7, 348 - 350, ARS 1931, MA 213-7, 351 – 352.
74 V zgoraj navedenem poročilu (ARS 1931, MA 213-7, 348 - 350), ki se nahaja v Arhivu Republike Slovenije, je izpostavljen nastanek omenjenega pravnega problema lastnine podjetij v coni B. Problem naj bi se rešil v Ljubljani, vendar za zdaj še ni identificiran dokument, iz katerega bi bilo razvidno, kako se je problem rešil.
Podjetja v coni B so bila ustanovljena kot delniške družbe ali pa kot družbe z omejeno odgovornostjo. Čeprav je bila cona B pod neposrednim institucionalnim vplivom FLRJ, je bila drugačna gospodarskopravna struktura podjetij posledica praktične odločitve, naj se vzpostavi organizacijsko obliko podjetij, ki bo omogočala fiktivno lastništvo, po katerem bi dejanski lastniki lahko bile fizične osebe iz FLRJ in Trsta (ARS 1931, MA 213-7, 348). Domnevamo lahko tudi, da je ta odločitev omogočila, da se je vsaj na začetku lahko vzpostavil mehanizem povezave med podjetji v coni A in coni B na ravni upravljanja, saj so bila podjetja v coni B, po podjetjih v coni A v lasti Komunistične partije Trsta.
Postopek vplačevanja ustanovitvenega kapitala za fiktivno lastništvo je potekal tako, da je Istrska banka vplačala svoj delež ustanovnega kapitala, fiktivni lastniki pa so sredstva za vplačilo svojih deležev dobili tako, da jih je posodil GOIB po računu Administracija, odprtega pri Istrski banki (ARS 1931, MA 213-7, 319). Upravljalna struktura podjetij je bila urejena tako, da je bil v večini podjetij ali član upravnega sveta ali pa direktor uprave Andrej Mahnič, ravnatelj GOIB. Iz poročila pravnega referenta Vovka lahko vidimo začetno strukturo nekaterih podjetij, ki so bila do nedavnega ključna podjetja v Sloveniji. Navajamo primer Intereurope in Istrabenza:
Slika 4: Lastniška struktura podjetja Intereuropa, d.d., ob ustanovitvi Vir: ARS 1931 MA 213-7, 322.
Slika 5: Lastniška struktura podjetja Istra-benz, d.d., ob ustanovitvi Vir: ARS 1931, MA 213-7, 322.
Do leta 1950 so bile po GOIB ustanovljene in upravljane sledeče delniške družbe: Adria, Agmarit, Cement, Istra-Benz, Edilit, Fructus, Riba, Bor, Gorivo, Vino, Intereuropa, Riviera Turist Hotel, Radiofonia, Elte, Omnia, Orient – tabak, Sanitetno skladišče, Tiskarna Jadran, Stil, Prerad, Ruda (vse okraj Koper), Graditelj, Jadran in Promet (okraj Buje). In družbe z omejeno odgovornostjo: Adriaturist, Globus, Lipa, Odpad, Osrednja mlekarna (okraj Koper) in Agraria (okraj Buje) (ARS 1931, MA 213-7, 319). Prvi podjetji, ustanovljeni takoj po Istrski banki, sta bili Adria in Omnia (ARS 1931, MA 213-7, 348).
Posebnost je Prerad, prehranjevalni urad, ki ga je za namen distribucije živil takoj po koncu druge svetovne vojne ustanovil PNOO za Slovensko primorje in ki je bil dejansko popolnoma državna institucija. Kljub temu je v skladu z odločitvijo, da se v coni B uporablja upravljavska in lastniška struktura, identična tisti v državah, ki so ohranile mehanizme tržne ekonomije, je Prerad postal delniška družba. To je trenutno tudi eden redkih odkritih primerov, ko je podjetje, ki je bilo organizirano kot del centralnoplanskega ekonomskega sistema, delovalo kot delniška družba. Pri glavnici 15 milijonov jugoslovanskih dinarjev je bila največja lastnica Prerada Istrska banka, ki je vložila 9 milijonov jugoslovanskih dinarjev (s čimer je poridobila 60-odstotni lastniški delež) (ARS 1931, MA 213-7, 324).