Vir: ARS 1931, 2336, 110.
Leta 1994 je Kmečka banka zaprosila Banca D’Italia za dovoljenje, da se preoblikuje v delniško družbo. To je pomenilo tudi, da je regulator v banki opravljal izredni nadzor. Pri nadzoru je odkril nepravilnosti, zato je Banca D’Italia uvedla postopek izredne uprave in v Kmečko banko imenovala dva komisarja. Po koncu izredne uprave se je Kmečka banka spremenila v delniško družbo in je bila po uredbi regulatorja pripojena Gruppo Bancario Casse Emiliano – Romagnole s.p.a. Leta 1999 je prišlo do pogajanj o strateškem povezovanju med Banca di Cividale s.p.a., Deutche bank s.p.a. Milano, Gruppo Bancario Casse Emiliano – Romagnole s.p.a. in Kmečko banko. Posledica takšne koncentracije na italijanskem bančnem trgu je bila, da se je Kmečka banka pripojila k Banca Popolare di Cividale s.c.a.r.l., ki je krovna struktura, znotraj katere je delovala tudi Banca di Cividale s.p.a. Leta 2001 je bil na skupščini delničarjev Kmečke banke izglasovan sklep, da se iz družbe izloči bančni del, ki se pripoji Banca di Cividale s.p.a. ter da se preimenuje v KB1909 (Perković 2003).
Leta 2002 se je KB1909 združil z Medias s.p.a. (Medias s.p.a. 2001), Podjetje Medias je bilo povezano z grupacijo Safti. Upoštevajoč letno poročilo podjetja za leto 2001, torej tik pred združitvijo s KB1909, je imelo podjetje lastniške deleže v sledečih podjetjih:
Preglednica 21: Lastniški deleži Medias s.p.a. v podjetjih
Podjetje Lastniška udeležba (v %)
Mittel data s.r.l. 99
Adriaboats s.r.l. 80
Transmedia s.p.a. 89,30
Mark s.r.l. 99
Mipot s.p.a.a 51
Farco s.r.l. 80
Gorinox s.r.l. 99,5
Tmedia s.r.l. 96,23
Diogene s.r.l. 54
Indules s.r.l. 96,67
Mediacos s.r.l. 99
Vacuumtech s.r.l. 35
Simek s.p.a. 29,75
LB Interfinanz Italia s.r.l. 49
Adler Friuli s.p.a. 49
Izoterm Plama d.d. 28,23
Vir: Medias s.p.a. 2001, 9.
Primerjava z dokumentom Tržaške trgovinske, industrijske, obrtne in kmetijske zbornice za leto 1995, iz katerega izhaja struktura Saftija, kaže, da so prešli lastniški deleži sledečih podjetij iz Saftija na Medias: Mipot s.r.l., Indules s.r.l. in Simek s.p.a. Pod okrilje Mediasa so prešla tudi podjetja, ki so bila solastniki Saftija: Farco s.r.l. in Mark s.r.l. Posebno kategorijo predstavlja LB Interfinanz Italia s.r.l. Gre za podružnico banke LB Interfinanz Zürich, v kateri sta bila solastnika Saftija, po Proteusu s.a. Luksemburg in NLB, ki jo bomo analizirali kasneje.
Po združitvi v KB1909 je po letnem poročilu za 2002 to podjetje (KB1909 2002) imelo v portfelju sledeče naložbe:
Preglednica 22: Naložbe KB1909 v podjetja v letu 2002
Podjetje Lastniška udeležba (v %)
Gorica 2001 s.r.l. 99,88
Transmedia s.p.a. 90,33
Mark s.r.l. 99
Mipot s.p.a. 51
Farco s.r.l. 80
Gorinox s.r.l. 99,5
Indules s.r.l. 996,679
Mediacos s.r.l. 49,5
Mittel Data s.r.l. 99
Adriaboats s.r.l. 80
Vacuumtech s.r.l. 35
LB Interfinanz Italia s.r.l. 49
Helios Italia s.pa.a 49
Izoterm Plama d.d. Slovenija 28,23
Vir: KB1909 2002, 27 - 28.
Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da se je po stečaju Tržaške kreditne banke in likvidacije Saftija celotna grupacija podjetij začela premikati proti podjetju Medias. V istem obdobju je Kmečka banka, ki jo je konec osemdesetih let preteklega stoletja začel prevzemati Safti po modelu slamnatih delničarjev, šla čez različne organizacijske in lastniške transformacije, dokler ni prišla do končne oblike KB1909 (Perković 2003). Ko je nastala KB1909, se je k njej pripojil Medias, s čimer se je stabilizirala pozicija podjetij nekdanjega tržaškega sklopa oziroma družbenega kapitala.
Povezavo med Saftijem, Mediasom in KB1909 je mogoče zelo enostavno prikazati tudi na primeru Istarske kreditne banke Umag d.d. Po podatkih Hrvatske Narodne banke je bil leta 1999 Safti lastnik 7,6 odstotka omenjene banke (Hrvatska narodna banka 2001, 55). Leto dni kasneje Safti ni več na popisu delničarjev, pojavi se podjetje Medias s.p.a. Ta lastniška udeležba ostane nespremenjena do leta 2002, ko v banko lastniško vstopi KB1909 (Hrvatska narodna banka 2003, 59). Dinamika seveda sledi dogodkom v tržaški in goriški ekonomiji: likvidacija Saftija, prenos podjetij na Medias in združitev Mediasa s KB1909. O tem bo več govora v nadaljevanju, ko bomo preučili prehod vzporednega bančništva.
Glede na obstoječo dokumentacijo je mogoče narediti tudi rekonstrukcijo preselitve posameznih podjetij. S spletne strani podjetja Mark Medical s.r.l. izhaja, da je podjetje nastalo leta 1992, in sicer tako, da je podjetje Agorest iz Gorice spremenilo svojo dejavnost in začelo z distribucijo medicinskih pripomočkov.138 Pred tem se je združilo s podjetjem Mark s.r.l. Tako
138 Http://www.mark-medical.com/details.php?cat=discover&id=11, (11. 11. 2018).
Agorest kot Mark sta bili podjetji iz tržaškega sklopa in Mark je, kot sledi iz bilance Mediasa, prešel lastniško do KB1909 (KB1909 2002). Leta 1993 je v Sloveniji nastalo podjetje Auremiana d.o.o. (Ajpes 2018c), ki je bil poslovni partner Mark Medicala v Sloveniji in se je kasneje preimenovalo v Mark Medical d.o.o. (9. februarja 2011). Zgodovinski izpisek iz Ajpesa pokaže, da so bili prvotni lastniki Auremiane Proteus s.a. Luksemburg (9. decembra 1992), Mark s.r.l. (9. decembra 1992) in Agorest s.r.l. (15. septembra 1997). 15. novembra 2006 je v družbo vstopila KB1909. Tranzicijo Auremiane s ključnim lastnikom podjetjem Agorest in ob prisotnosti luksemburškega Proteusa je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic državnega zbora Republike Slovenije 16. junija 2017 pojasnil Boris Peric, nekdanji direktor uprave KB1909, ki je izjavil, kot sledi iz zapisnika 23. seje preiskovalne komisije (Državni zbor 2017a, 15):139
Predsednica Jelka Godec: Ali lahko poveste, kdaj je bila ustanovljena Auremiana, potek ustanovitve Auremiane in potem tudi vstopa Marka v …
Boris Peric: Torej, podatka o ustanovitvi Auremiana Sežana nimam oziroma mislim, da je bila ustanovljena v začetku let 90, 92 ali 93, si predstavljam, da je bila ustanovljena. Ustanovitelj, mislim, da je bil, večinski delež je imela družba Proteus iz Luksemburga in manjšinski delež, mislim, da je imel Agorest v začetku, tam nekje v letih 90, mislim, da je bilo 92 ali 93, jaz nisem bil zraven pri teh zadevah, tako da detajlov vam ne znam povedati. Mark Medical je potem postopoma povečeval svoj delež v različnih obdobjih in mislim, da pred tremi, štirimi leti prevzel 100 % lastnino.
Na istem mestu je Peric izpričal dejstvo, ki ne izhaja neposredno iz dostopne dokumentacije in kaže na tranzicijo luksemburškega podjetja Proteus v Vega Finanz, s čimer se lahko pokaže neposredna povezava med Saftijem in KB1909 ali kot sledi iz zapisnika 23. seje preiskovalne komisije (Državni zbor 2017a, 15–17):
Boris Peric: Ne, Proteus je bil lastnik v prvem obdobju in potem je Proteus spremenil ime v Vega Finanz.
Kako je potekal prehod podjetja lastniške strukture Adit v času slovenske tranzicije? Leta 1993 je v Sloveniji prišlo do privatizacije oz. transformacije družbenega premoženja v zasebnega.
Toda do privatizacije, ki je bila zakonsko neregulirana, je prišlo že prej. Prvič po Markovićevem zakonu, ki pa je bil od leta 1991 oziroma z nastankom nove države razveljavljen, in drugič po prenosih premoženja, poslov, zaposlenih in drugih poslovnih funkcij najprej na mešana, potem pa še na zasebna podjetja. V postopek privatizacije je vstopila tudi družba Adit, za katero smo v enem izmed predhodnih poglavij pokazali, da je bilo podjetje posebnega pomena, ki je služilo kot kanal za najrazličnejše transakcije vzporednega mehanizma, in neke vrste hčerinsko podjetje Založbe tržaškega tiska.
Dokument: Pogodba o prenosu vloge, ki je nastal med Založbo tržaškega tiska in podjetjem Profinest ltd. z Britanskih Deviških otokov 21. julija 1991 (Adit 1991a), kaže na način transformacije družbene lastnine v zasebno na primeru podjetja Adit. Iz pogodbe izhaja, da podjetji Založba tržaškega tiska in Profinest ugotavljata, da sta vlagatelja in družbenika v podjetju Adit p.o. Založba tržaškega tiska je imela v času nastanka pogodbe v podjetju kapitalski delež v višini 11.063.068,80 jugoslovanskega dinarja, podjetje Profinest pa kapitalsko udeležbo v višini 11.565.000,00 jugoslovanskih dinarjev. S pogodbo je Založba
139 Https://imss.dz-rs.si/imis/ef0750988b8aa2096939.pdf., (11. 11. 2018).
tržaškega tiska prenesla svoj delež na Profinest, ki ji je bil dolžan izplačati kupnino v višini njene kapitalske udeležbe, to je 11.063.068,80 jugoslovanskega dinarja. Zastopnik podjetja Profinest je bil Dario Zuppin.
13. julija 1991 je nastal dokument Aneks II k pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini Adit d.o.o.(Adit 1991b). Pogodbeniki so bili Adit d.o.o., Založba tržaškega tiska in Profinest ltd. z Britanskih Deviških otokov. Iz aneksa sledi, da sta bila ustanovna družbenika Adit d.o.o.
podjetji Adit p.o. in Profinest ltd.
18. junija 1992 je nastal zapisnik seje skupščine Adit d.o.o., ki je bila dan prej v Ljubljani (Adit 1992). Na skupščini so bili prisotni predstavniki lastnika podjetja Profinest in predstavnik družbenega kapitala za Adit d.o.o. Iz zapisnika sledi sklep, da se v Adit d.o.o. ukine dejavnost distribucije tujega tiska in se ta dejavnost skupaj z delavci prenese na novo podjetje Distriest d.o.o. Sežana.
Po podatkih iz zgodovinskega izpiska iz Ajpesa je bilo podjetje Distriest ustanovljeno 24. marca 1992 (vpis prvih lastnikov in zastopnikov) (Ajpes 2018č), v njem pa se kasneje kot
lastnika pojavita Vega Finanz (nekdanji Proteus s.a.) in KB1909.
Podjetje Profinest ltd. je bilo po javno dosegljivih podatkih Uradnega lista na Britanskih Deviških otokih ukinjeno 3. novembra 2016 (Uradni list vlade Britanskih deviških otokov 2017).Njegove lastniške transformacije in nadaljnje relacije s KB1909 niso znane oziroma še niso preiskane.
Iz letnega poročila finančne družbe KB1909 za leto 2008 izhaja (KB1909 2008), da je bila finančna družba pomemben lastnik podjetja Mipot s.p.a. (69,74 odstotka kapitalske udeležbe) in Indules (96,67 odstotka kapitalske udeležbe). Obe podjetji izhajata iz tržaškega sklopa in sta v času tranzicije neposredno prešli v strukturo KB1909. V lastniški strukturi KB1909 se pojavi tudi Vega Finanz, ki je nastal s preimenovanjem Proteusa.
Za nadaljnje raziskovanje ostaja odprto vprašanje, kaj se je zgodilo z lastniško strukturo luksemburškega podjetja Proteus s.a., potem ko je šel njegov največji lastnik Safti v stečaj, oziroma potem ko se je podjetje preimenovalo v Vega Finanz s.a.
7.3 Prehod Saftija in mehanizma vzporednega bančništva v tranzicijo: Proteus Finanz AG oziroma NLB Interfinanz
Zgoraj smo pokazali, kako se je sistem vzporedne ekonomije, temelječ na institutu fiktivnih lastnikov, premaknil od Saftija, ki je predstavljal sklop, preko Mediasa v KB1909. V nadaljevanju bomo pokazali, kako je potekala tranzicija mehanizma vzporednega bančništva na treh primerih: NLB Interfinanz, Kvarner banka in banka Noricum. Za vse tri primere je značilno, da so bili izvedeni na relaciji Safti/KB1909 – Ljubljanska banka/NLB. Trditev, da gre za sheme iz vzporednega bančništva, bomo utemeljili s tem, da je v jedru vseh treh shem bilo prisotno neregularno bančno poslovanje, ki je bilo zunaj domene regulacij, zakonov in bančnih predpisov, saj je delovalo po neformalnih vzvodih odločanja.
Safti je leta 1989 v Luksemburgu ustanovil družbo Proteus s.a., ki je nekaj mesecev kasneje v Zürichu ustanovila Proteus Finanz AG, ki se je po prevzemu s strani NLB, naslednice
Ljubljanske banke, leta 1997 tudi preimenovala v LB Interfinanz AG,140hčerinsko banko NLB, ki je danes v postopku likvidacije. Dokumentiranih virov, ki pričajo o tem, je več. Najprej je poročilo o nadzoru bančnega poslovanja NLB, ki ga je Banka Slovenije naredila junija 1997 in iz katerega izhaja, da je bil Safti po Proteusu ustanovitelj te banke, potem intervju, ki ga je 23.
oktobra 2016 za tržaški Primorski dnevnik dal nekdanji direktor uprave Saftija Dario Zuppin, v katerem navaja, da je Safti ustanovil Proteus, in nazadnje tudi izpisek iz javno dostopnega švicarskega registra podjetij,141 iz katerega je razvidno, da je bil Proteus Finanz ustanovljen 21.
junija 1989 in da so bili v upravnem odboru Boris Šnuderl, Metod Rotar, Robert Müller, Ivan Vajda in Nikolaus Vögeli.
Podatek, da sta bila v upravnem odboru Boris Šnuderl in Metod Rotar, ki je bil direktor Ljubljanske banke, se dopolnjuje s podatki iz Arhiva Republike Slovenije, v katerem se nahaja spodnji dokument:
Slika 13: Dokument o povezanosti posameznikov, ključnih pri nastanku Proteus Finanz