11.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV IN OBDELAVA PODATKOV
Opazovanje otrok med reševanjem nalog je potekalo v mesecu marcu in aprilu 2016 v Vrtcu Kurirček Logatec in v OŠ Miroslava Vilharja v Postojni. Otroke sem opazovala na njihovo željo ter ob pridobitvi soglasja staršev.
Opazovanje je potekalo individualno, v otroku znanem okolju. Vsakemu otroku sem predstavila sedem nalog konzervacije in nalogo seriacije in jih opazovala pri reševanju.
Naloge so povzete po knjigi E. Labinowicza Izvirni Piaget iz leta 2010.
Izsledke sem kvantitativno in kvalitativno analizirala in jih nato prikazala v grafih, tabelah ter jih interpretirala, pomagala sem si s programom Microsoft Excel.
Pripomočki:
• naloge piagetovskega tipa za konzervacijo in seriacijo,
• pripomočki potrebni za opravljanje nalog (žetoni; dva nižja, širša kozarca; en ožji kozarec; voda; plastelin; vrvici enake velikosti/palčki enake velikosti; dva večja kvadrata enake velikosti in štirje trikotniki enake velikosti; deset palčk različne dolžine).
0 2 4 6 8
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32
starost otroka
starost otroka
55
12 INSTRUMENT RAZISKAVE
12.1 OPIS NALOGVse naloge konzervacije so si med seboj podobne. Vsebujejo štiri korake povzete po Labinowiczu (2010: 86), in sicer:
• Ugotavljanje enakosti: preden vzorec preoblikujemo, mora otrok na začetku poskusa ugotoviti enakost vzorcev.
• Eden izmed vzorcev se spremeni: enega izmed vzorcev pred otrokom spremenimo, drugi pa naj zaradi primerjave ostane nespremenjen. Otrokovo pozornost usmerimo v nalogo z besedami: »Zdaj poglej, kaj bom naredil.«
• Otrok znova presoja enakost: preizkusimo, ali je otrok zmožen konzervacije materialov kljub spremembam v njihovi pojavni obliki. Vprašamo ga: »Ali je količina vode v obeh kozarcih še vedno enaka? Ali je v katerem več vode?«
• Otrok utemeljuje odgovor: vprašanje »Kako to veš?«, »Zakaj tako misliš?« ga bo spodbudilo k sklepanju.
11.1.1 1. Naloga: konzervacija števila
Na mizo zložim deset enobarvnih žetonov, ki so med seboj razmaknjeni. Otroka prosim, naj pod mojo vrsto zloži žetone na enak način. Nato otroka vprašam, ali mi lahko pove, ali je število žetonov v moji in njegovi vrsti enako, ali jih je kje več oz. manj. Nato otroka prosim, naj opazuje, kaj bom naredila, žetone v svoji vrsti pomaknem skupaj, tako da se dotikajo. V naslednjem koraku vprašam otroka, ali misli, da je v obeh vrstah enako število žetonov, ali jih je kje več oz. manj in zakaj tako misli.
Pripomočki: dvajset enobarvnih žetonov
Pri nalogi konzervacije števila se uporabljajo naravoslovni postopki, in sicer opazovanje (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke), prirejanje (prirejanje 1 : 1), štetje in razlaga rezultatov.
56 12.1.2 2. Naloga: konzervacija tekočine
Pred otroka postavim dva kozarca (nižja, širša), v enega natočim vodo. Nato prosim otroka, naj v drug kozarec natoči toliko vode, da bo v obeh kozarcih enaka količina vode. Po končanem prelivanju otroka vprašam, ali je v obeh kozarcih enaka količina vode, ali je v katerem več oz. manj vode kot v drugem. Nato prosim otroka, naj opazuje, kaj bom naredila.
Iz enega kozarca prelijem vodo v nov kozarec, ki je ožji. V naslednjem koraku otroka prosim, da mi pove, ali je v obeh kozarcih enaka količina vode, ali je v katerem kozarcu več ali manj vode in zakaj tako misli.
Pripomočki: dva enaka kozarca (nizka, široka), en ozek kozarec, vrč, voda
Pri nalogi konzervacije količine tekočine se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke) in razlaga rezultata.
12.1.3 3. Naloga: konzervacija dolžine
Nalogo bom opravila z dvema pripomočkoma, z dvema vrvicama in dvema palčkama enake dolžine.
Pred otroka položim dve vrvici/dve palčki enake dolžine. Otroka prosim, da mi pove, ali sta obe vrvici/palčki enako dolgi, ali je katera daljša, krajša. Nato prosim otroka, naj opazuje, kaj bom naredila. Eni izmed vrvic spremenim položaj (jo zvijem) oz. eno palčko premaknem bolj v desno. V naslednjem koraku otroka prosim, da mi pove, ali sta obe vrvici/palčki enako dolgi, ali je katera krajša, daljša in zakaj tako misli.
Pripomočki: dve vrvici enake dolžine, dve palčki enake dolžine
Pri nalogi konzervacije dolžine se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke), lahko tudi merjenje in razlaga rezultata.
57 12.1.4 4. Naloga: konzervacija snovi
Pred otroka postavim štiri kroglice plastelina. Dve kroglici sta narejeni iz enake količine plastelina, drugi dve pa se razlikujeta po količini plastelina. Otroka prosim, naj izbere tisti dve, za kateri meni, da sta narejeni iz enake količine plastelina. Ostali dve kroglici odstranim.
Nato ga prosim, naj bo pozoren na to, kaj bom naredila. Eno kroglico preoblikujem v klobaso.
V naslednjem koraku otroka vprašam, ali mi lahko pove, ali je v obeh predmetih enaka količina plastelina, ali je je kje več oz. manj in zakaj tako misli.
Pripomočki: štiri kroglice plastelina, dve z enako količino plastelina, dve z različno količino plastelina
Pri nalogi konzervacije snovi se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke) in razlaga rezultatov.
12.1.5 5. Naloga: konzervacija prostora
Pred otroka položim dva kosa zelenega filca, ki predstavljata travnik. Otroka prosim, naj potrdi enakost. Nato na vsak »travnik« položim dva rjava trikotnika iz filca, ki predstavljata zemljo, na kateri bova sadila (sadje, zelenjavo po žeji otroka). Na oba »travnika« položim
»zemljo«, tako da sestavljata kvadrat. Otroka prosim, naj pove, ali imava oba enako velik
»vrt«, ali ima kdo večjega oz. manjšega, ali imava enako prostora za sajenje. Nato prosim otroka, naj opazuje, kaj bom naredila. Na enem »travniku« preoblikujem »zemljo« v trikotnik.
V naslednjem koraku otroka vprašam, ali mi lahko pove, ali imava oba enako velik »vrt«, ali lahko posadiva enako (sadja, zelenjave), ali je kateri »vrt« večji oz. manjši in zakaj tako misli.
Pripomočki: dva enako velika zelena kosa filca (pravokotnika), štiri enako veliki rjavi kosi filca (trikotniki)
Pri nalogi konzervacije prostora se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke) in razlaga rezultatov.
58 12.1.6 6. Naloga: konzervacija teže
Pred otroka postavim štiri kroglice plastelina. Dve kroglici imata enako težo, drugi dve pa se po teži razlikujeta. Otroka prosim, naj izbere tisti dve, za kateri meni, da imata enako težo.
Ostali dve kroglici odstranim. Nato ga prosim, naj bo pozoren na to, kaj bom naredila. Eno kroglico preoblikujem v klobaso. V naslednjem koraku otroka vprašam, ali mi lahko pove, ali sta oba predmeta enako težka, ali je kateri lažji oz. težji in zakaj tako misli.
Pripomočki: štiri kroglice plastelina, dve z enako težo, dve z različno težo
Pri nalogi konzervacije teže se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke), razporejanje po prostoru in razlaga rezultatov.
12.1.7 7. Naloga: konzervacija spodrinjene tekočine
Pred otroka postavim dva enaka kozarca z vodo. Otroka prosim, naj potrdi, da je v obeh kozarcih enaka količina vode. Na mizo položim dve kroglici z enako težo plastelina, otroka prosim, naj potrdi enakost. V vsak kozarec z vodo položim eno kroglico plastelina. Otroka prosim, ali mi lahko pove, ali sta kroglici spodrinili enako količino vode. Nato prosim otroka, naj opazuje, kaj bom naredila. Eno kroglico vzamem iz kozarca in jo preoblikujem v klobaso.
V naslednjem koraku spodbudim otroka, naj predvidi, kaj se bo zgodilo, ali bo klobasa izpodrinila enako količino vode, več oz. manj kot kroglica plastelina. Otroka spodbujam k posredovanju svojega mnenja. Nato klobaso plastelina položim v vodo in prosim otroka, naj pove, ali je klobasa spodrinila enako količino vode, več oz. manj in zakaj tako misli.
Pripomočki: dva enako visoka in široka kozarca, voda, vrč, dve enako težki kroglici plastelina Pri nalogi konzervacije spodrinjene tekočine (prostornine) se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke), postavljanje hipotez (predvidevanja), napoved izida poskusa, opravljanje poskusa ter razlaga rezultatov.
59 12.1.8 8. Naloga: seriacija
Pred otroka položim deset palčk različnih dolžin (od 9,2 do 16,4 cm, dolžina posameznih palčk se razlikuje za 0,8 cm). Otroka prosim, naj palčke uredi po vrstnem redu, pri tem ga ne usmerjam, na kakšen način naj to stori. Ko bo otrok uredil palčke po vrstnem redu, po njihovi dolžini, odstranim eno palčko in ponovno uredim palčke. Nato prosim otroka, naj odvzeto palčko položi na pravo mesto, tako da bodo še vedno vse palčke urejene po vrstnem redu.
Pripomočki: deset palčk različnih dolžin (od 9,2 do 16,4 cm)
Pri nalogi seriacije se uporablja naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljaje različnosti) in urejanje.
Pri vseh nalogah konzervacije se uporabljajo različna vprašanja, bistvena vprašanja za ugotavljanje enakosti so neproduktivna oz. zaprta vprašanja in produktivna oz. odprta vprašanja, kot je vprašanje o razumevanju, ki je tudi bistveno vprašanje za določanje, ali otrok lahko ohranjanje utemelji. Med posamezno nalogo se pojavljajo tudi vprašanja za usmerjanje zaznav (ste videli, opazili, kaj sem naredila), vprašanja za primerjanje (ali je kje/kaj več/manj, težje/lažje, daljše/krajše, je enako) in akcijska vprašanja (pri nalogi konzervacije spodrinjene tekočine – kaj se bo zgodilo). Pri vseh nalogah otroke spodbujam k odgovarjanju na vprašanja. V primeru »napačnega« odgovora otroku ponudim preprosto razlago in opazujem, ali se bo odgovor na podlagi razlage spremenil. Pri odgovorih otrok opazujem tudi katere logične zmožnosti uporabljajo.
60
13 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
13.1 1. NALOGA: KONZERVACIJA ŠTEVILASlika 5: Konzervacija števila – prvotno stanje
Slika 6: Konzervacija števila – spremenjeno stanje
Pri reševanju nalog konzervacije števila je bilo uspešnih vseh 30 otrok (100 %).
Otroci niso imeli težav s prirejanjem žetonov (prirejanje 1 : 1).
Osem otrok si je pomagalo s štetjem žetonov, od tega šest predšolskih in dva šolska otroka.
Odgovori predšolskih otrok so bili:
• enako žetonov je v obeh vrstah, ker si jih dala samo bolj skupaj (9 otrok),
• enako je, ker nisi dodala žetonov (2 otroka),
• enako je, če daš nazaj (jih razmakneš), je enako, zato je tudi, če so skupaj, enako žetonov (4 otroci).
61 Odgovori šolskih otrok so bili:
• enako žetonov je v obeh vrstah, ker si jih dala samo bolj skupaj, si jih stisnila (13 otrok),
• enako je, ker sem prej videla, da je imel vsak žeton svoj par (1 otrok),
• enako je, vsi so še vedno tukaj (1 otrok).
Iz odgovorov otrok sklepam, da otroci rešijo nalogo konzervacije števila na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i. logične zmožnosti, kot so ohranjanje števila predmetov, decentracija in reverzibilnost.
Graf 3: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije števila