Pri reševanju nalog konzervacije tekočine je bilo uspešnih vseh 30 otrok (100 %).
Odgovor predšolskih otrok je bil:
• enako je, ampak sta kozarca drugačne oblike, voda je ista (15 otrok).
Odgovori šolskih otrok so bili:
• enako je, kozarca imata drugačno obliko (12 otrok),
• enako je, vodo si samo prelila, je nisi dala stran (1 otrok),
• enako je, če preliješ nazaj, boš videla, da je enako vode (2 otroka).
Iz odgovorov otrok sklepam, da otroci rešijo nalogo konzervacije tekočine na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i. logične zmožnosti, kot so ohranjanje tekočine, decentracija in reverzibilnost.
63
Graf 4: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije tekočine 13.3 3 NALOGA: KONZERVACIJA DOLŽINE
Slika 9: Konzervacija dolžine (vrvici) – prvotno stanje
Slika 10: Konzervacija dolžine (vrvici) – stanje po spremembi
0 20 40 60 80 100 120
predšolski otroci šolski otroci skupaj
Konzervacija tekočine
64
Slika 11: Konzervacija dolžine (palčki) – prvotno stanje
Slika 12: Konzervacija dolžine (palčki) – stanje po spremembi
Pri reševanju nalog konzervacije dolžine je bilo od 30 otrok uspešnih 28 otrok (93,33 %).
Uspešnost predšolskih otrok je bila 86,6 %, saj je pravilno rešilo nalogo 13 od 15 otrok.
Uspešnost šolskih otrok je bila 100 %, saj so vsi šolski otroci (15 od 15 otrok) nalogo rešili pravilno.
Odgovora predšolskih otrok sta bila:
• enako je, samo spremenila si, če daš nazaj (kot na začetku), vidiš, da je enako (11 otrok),
• enako je, ker nisi odstrigla vrvice, odrezala palčke (2 otroka).
Odgovor šolskih otrok je bil:
• enako je, samo spremenila si položaj, obliko, prestavila si (15 otrok).
65
Dva predšolska otroka sta odgovorila, da nista enako dolgi vrvici/palčki, ker je ena dolga, druga kratka oz. da je ena zvita, druga ravna.
Otroci so enako odgovarjali na vprašanja, tako pri vrvicah kot palčkah, zato sklepam, da drugačni pripomočki ne vplivajo na odgovor otroka.
Iz odgovorov otrok sklepam, da je 28 otrok rešilo nalogo konzervacije dolžine na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i. logične zmožnosti, kot so ohranjanje dolžine predmetov, decentracija in reverzibilnost.
Dva predšolska otroka pa sta na predoperativni stopnji, saj sta oba, kljub moji razlagi, trdila, da vrvici oz. palčki nista enako dolgi.
Graf 5: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije dolžine
75 80 85 90 95 100 105
predšolski otroci šolski otroci skupaj
Konzervacija dolžine
66
14.4 4.NALOGA: KONZERVACIJA SNOVI
Slika 13: Konzervacija snovi – izbor kroglic plastelina
Slika 14: Konzervacija snovi – prvotno stanje
Slika 15: Konzervacija snovi – stanje po spremembi
Pri reševanju nalog konzervacije snovi je bilo od 30 otrok uspešnih 26 otrok (86,6 %).
Uspešnost predšolskih otrok je bila 80 %, saj je pravilno rešilo nalogo 12 od 15 otrok.
Uspešnost šolskih otrok je bila 93,3 %, saj je pravilno rešilo nalogo 14 od 15 otrok.
67
Štirje otroci, trije predšolski in en šolski, so odgovorili, da je več plastelina v klobasi, ker je daljša.
Odgovori predšolskih otrok so bili:
• enako je, samo spremenila si, če narediš iz klobase kroglico, vidiš, da je enako (9 otrok),
• enako je, ker je isti plastelin, nisi dala nič plastelina zraven (3 otroci).
Odgovora šolskih otrok sta bila:
• enako je, samo spremenila si obliko; če je bilo enako prej, je tudi zdaj (12 otrok),
• enako je, ker nič plastelina nisi dala stran (2 otroka).
Iz odgovorov otrok sklepam, da je 26 otrok rešilo nalogo konzervacije snovi na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i. logične zmožnosti, kot so reverzibilnost, decentracija in ohranjanje snovi.
Trije predšolski in en šolski otrok pa so na predoperativni stopnji, saj so vsi, kljub moji razlagi, trdili, da je v klobasi več plastelina.
Graf 6: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije snovi
70 75 80 85 90 95
predšolski otroci šolski otroci skupaj
68
13.5 5.NALOGA: KONZERVACIJA PROSTORA
Slika 16: Konzervacija prostora – prvotno stanje
Slika 17: Konzervacija prostora – stanje po spremembi
Pri reševanju nalog konzervacije prostora je bilo od 30 otrok uspešnih 25 otrok (83,3 %).
Uspešnost predšolskih otrok je bila 73,3 %, saj je pravilno rešilo nalogo 11 od 15 otrok.
Uspešnost šolskih otrok je bila 93,3 %, saj je pravilno rešilo nalogo 14 od 15 otrok.
Odgovora predšolskih otrok sta bila:
• če spremeniš nazaj, vidiš, da je enako (7 otrok),
• samo drugače je obrnjeno (4 otroci).
Odgovori šolskih otrok so bili:
• samo spremenila si položaj (11 otrok),
69
• če spremeniš nazaj, vidiš, da je enako (1 otrok),
• enako je, če narediš tako, vidiš, da je res (položi trikotnik na trikotnik) (1 otrok),
• če bi en trikotnik odstranila, bi bilo manj, ker pa nisi, je enako (1 otrok).
Pet otrok je podalo naslednje odgovore:
• na zemlji, ki jo sestavljata trikotnika, v obliki trikotnika je več prostora, kot na kvadratu (3 predšolski otroci),
• ni enako, vendar ni znal razložiti (1 predšolski otrok),
• na travniku, kjer je zemlja kvadratna, je več prostora kot na trikotni zemlji (1 šolski otrok).
Iz odgovorov otrok sklepam, da je 25 otrok rešilo nalogo konzervacije prostora na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i. logične zmožnosti, kot so ohranjanje snovi, decentracija in reverzibilnost.
Pet otrok pa je na predoperativni stopnji, saj so kljub moji razlagi, trdili, da je na enem travniku več/manj zemlje kot na drugem oz. en otrok ni podal razlage, zakaj tako misli, trdil pa je, da ni enako.
Graf 7: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije prostora
0
70
13.6 6. NALOGA: KONZERVACIJA TEŽE
Slika 18: Konzervacija teže – izbor kroglic plastelina
Slika 19: Konzervacija teže – prvotno stanje
Slika 20: Konzervacija teže – stanje po spremembi
Pri reševanju nalog konzervacije teže je bilo od 30 otrok uspešnih 22 otrok (73,3 %).
Uspešnost predšolskih otrok je bila 60 %, saj je pravilno rešilo nalogo 9 od 15 otrok.
Uspešnost šolskih otrok je bila 86,6 %, saj je pravilno rešilo nalogo 13 od 15 otrok.
71 Odgovor predšolskih otrok je bil:
• je enako, ker si samo spremenila obliko (7 otrok).
Odgovori šolskih otrok so bili:
• je enako, ker si spremenila obliko (10 otrok),
• je enako, ker lahko spremeniš nazaj in vidiš, da je res (2 otroka),
• če je bilo enako prej (kroglici), je tudi zdaj (kroglica in klobasa) (1 otrok).
Osem otrok (6 predšolskih in 2 šolska) je podalo odgovor, da je klobasa težja od kroglice plastelina in zato ni enaka teža.
Iz odgovorov otrok sklepam, da je 22 otrok rešilo nalogo konzervacije teže na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i. logične zmožnosti, kot so ohranjanje teže, decentracija in reverzibilnost.
Osem otrok pa je na predoperativni stopnji, saj so kljub moji razlagi trdili, da je klobasa plastelina težja.
Graf 8: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije teže
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
predšolski otroci šolski otroci skupaj
Konzervacija teže
72
13.7 7. NALOGA: KONZERVACIJA SPODRINJENE TEKOČINE
Slika 21: Konzervacija spodrinjene tekočine – prvotno stanje
Slika 22: Konzervacija spodrinjene tekočine – stanje po spremembi
Pri reševanju nalog konzervacije spodrinjene tekočine je bilo od 30 otrok uspešnih 16 otrok (53,3 %).
Uspešnost predšolskih otrok je bila 46,6 %, saj je pravilno rešilo nalogo 7 od 15 otrok.
Uspešnost šolskih otrok je bila 60 %, saj je pravilno rešilo nalogo 9 od 15 otrok.
Otroci so pri tej nalogi sprva predvidevali, kasneje pa še fizično preverili, ali kroglica in klobasa plastelina spodrineta enako količino vode. Pri vseh zgoraj omenjenih otrocih sta bila predvidevanje in razlaga pravilna.
Odgovora predšolskih otrok sta bila:
• enako (bo/je), ker je enaka teža kroglice in klobase (4 otroci),
• enako (bo/je), ker nisi nič plastelina dodala, si samo spremenila obliko (3 otroci).
73 Odgovori šolskih otrok so bili:
• enako bo/je, ker imata klobasa in kroglica plastelina enako težo (5 otrok),
• samo spremenila si obliko plastelina (3 otroci),
• če je bilo prej enako, bo tudi zdaj (1 otrok).
Štirinajst otrok, od tega osem predšolskih in šest šolskih, je predvidevalo, da klobasa spodrine več tekočine kot kroglica plastelina. Dva šolska otroka sta po fizičnem poskusu potrdila, da oba predmeta, tako kroglica kot klobasa, spodrineta enako količino vode, ostali pa so, po fizičnem poskusu, še vedno trdili, da je klobasa spodrinila več vode kot kroglica plastelina.
Iz odgovorov otrok sklepam, da je 16 otrok rešilo nalogo konzervacije spodrinjene tekočine na način, ki je značilen za otroka na stopnji konkretno logičnih operacij, saj uporabljajo t. i.
logične zmožnosti, kot so decentracija, reverzibilnost in ohranjanje.
Štirinajst otrok pa je, glede na podan odgovor, na predoperativni stopnji. Predvidevam, da je dvema šolskima otrokoma naloga povzročila kognitivni konflikt, saj je bila napoved (predvidevanje) drugačna od končnega stanja.
Graf 9: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo konzervacije spodrinjene tekočine
0 10 20 30 40 50 60 70
predšolski otroci šolski otroci skupaj
Konzervacija spodrinjene tekočine
74
13.8 8. NALOGA SERIACIJE
Slika 23: Seriacija – položaj palčk
Slika 24: Seriacija – urejene palčke po dolžini
Slika 25: Seriacija – odstranjena palčka iz urejenega niza
75
Slika 26: Seriacija – vstavljanje manjkajoče palčke v urejen niz Pri reševanju naloge seriacije je bilo uspešnih vseh 30 otrok (100 %).
Pri predšolskih otrocih jih je večina začela niz z eno izmed daljših palčk in nadaljevala urejanje niza z metodo poskusa in napake. Vsi otroci so naredili niz v obliki stopničk s poravnanim spodnjim delom.
Pri šolskih otrocih jih je večina začela niz z eno izmed daljših palčk, v primerjavi s predšolskimi otroki je pri šolskih naloga seriacije končana v krajšem času. Tudi šolski otroci so uporabljali metodo poskusa in napake, vendar v manjšem številu kot predšolski.
Šest od petnajstih šolskih otrok (v tabeli označeni z *) naredi niz v obliki »ležeče črke V«, ostali v obliki stopničk s poravnanim spodnjim delom. Glede na to, da otrokom nisem dala navodil, na kakšen način naj uredijo niz (npr. palčke naj bodo spodaj poravnane), je, po mojem mnenju, prišlo do omenjene postavitve položaja »ležeče črke V«.
Zanimivo je, da so štirje od šestih otrok, ki so uporabili tako postavitev niza, uspešno rešili tudi vse naloge konzervacije, dva izmed njih pa sta uspešno rešila vse naloge, razen konzervacije spodrinjene tekočine. Na podlagi tega sklepam, da so v miselnem razvoju na stopnji konkretnih operacij in da za urejanje niza ne potrebujejo pomoči v smislu poravnanega spodnjega roba.
Vsi otroci so odvzeto palčko pravilno umestili v že narejen niz. Še vedno pa se je pojavljala metoda poskusa in napake, ki je bila najbolj očitna pri predšolskih otrocih.
76
Slika 27: Stopničasta ureditev niza s poravnanim spodnjim delom
Slika 28: Ureditev niza v položaju »ležeče črke V«
Graf 10: Delež otrok, ki so uspešno rešili nalogo seriacije
0 20 40 60 80 100 120
predšolski otroci šolski otroci skupaj
Seriacija
77
13. 9 PREGLED ODGOVOROV VSEH OTROK V VZORCU
otrok spol starost
78
Tabela 2: Uspešnost reševanja posameznih nalog (v odstotkih)
79
Graf 11: Uspešnost reševanja posameznih nalog (v odstotkih)
13.11 USPEŠNOST REŠEVANJA POSAMEZNIH NALOG GLEDE NA SPOL
• 1. naloga – konzervacija števila: dečki in deklice so pri reševanju naloge enako
• 6. naloga – konzervacija teže: dečki so za 23,2 % uspešnejši od deklic pri reševanju naloge;
• 7. naloga – konzervacija spodrinjene tekočine (prostornina): dečki so za 20,5 % uspešnejši od deklic pri reševanju naloge;
• 8. naloga – seriacija: dečki in deklice so pri reševanju naloge enako uspešni (100 %).
0
80
dečki deklice
število odstotek število odstotek
1.naloga
Tabela 3: Uspešnost reševanja posameznih nalog glede na spol
Graf 12: Uspešnost reševanja posameznih nalog glede na spol (v odstotkih)
0
81
13.12 USPEŠNOST PRAVILNO REŠENIH VSEH NALOG KONTZERVACIJE IN SERIACIJE
Pri uspešno rešenih vseh nalogah konzervacije in seriacije je bilo uspešnih 7 predšolskih otrok (46,6 %) in 8 šolskih otrok (53,3 %), kar je skupaj 15 otrok (50 %).
Graf 13: Uspešnost reševanja vseh nalog (v odstotkih)
13.13 USPEŠNOST PRAVILNO REŠENIH VSEH NALOG KONZERVACIJE IN SERIACIJE GLEDE NA STAROST
Pri uspešno rešenih vseh nalogah konzervacije in seriacije je bila najnižja starost otroka 5 let in 8 mesecev, najvišja pa 7 let in 4 mesece.
Povprečna starost vseh otrok, ki so pravilno rešili vse naloge konzervacije in seriacije je 6 let in 3 meseci, povprečna starost pri predšolskih otrocih je 5 let in 9 mesecev, pri šolskih otrocih pa 6 let in 7 mesecev. Na podlagi tega lahko sklepam, da so ti otroci zagotovo na stopnji konkretno logičnih operacij. Za otroke, ki so rešili nekatere naloge konzervacije, drugih pa ne, sklepam, da so na prehodu iz predoperativne stopnje na stopnjo konkretno logičnih operacij, saj so odgovori na dve podobni nalogi nedosledni. Otroci lahko konzervirajo količino v enih nalogah, v drugih pa ne. Ta nedoslednost se pojavlja tudi, če otrok odgovor konzervacije logično utemelji.
42 44 46 48 50 52 54
predšolski otroci šolski otroci
uspešnost pravilno rešenih vseh nalog (v odstotkih)
82
Tabela 4: Uspešnost pravilno rešenih vseh nalog (povprečna starost)
13.14 USPEŠNOST PRAVILNO REŠENIH VSEH NALOG KONZERVACIJE IN SERIACIJE GLEDE NA SPOL
V vrtcu od 4 dečkov 2 rešita vse naloge konzervacije pravilno (50 %), v šoli od 10 dečkov 6 dečkov reši vse naloge konzervacije pravilno (60 %).
V vrtcu od 11 deklic 5 deklic reši vse naloge konzervacije pravilno (45 %), v šoli od 5 deklic 2 deklici rešita vse naloge konzervacije pravilno (40 %).
Od 14 dečkov jih je 8 rešilo vse naloge konzervacije pravilno (57,14 %) in od 16 deklic jih 7 reši vse naloge konzervacije pravilno (43,75 %).
Pri uspešno rešenih vseh nalogah konzervacije so bili dečki za 13,4 % uspešnejši od deklic.
83
vrtec šola
dečki število 2 6
odstotki 50 60
deklice število 5 2
odstotki 45 40
Tabela 5: Uspešnost pravilno rešenih vseh nalog konzervacije glede na spol
Graf 14: Uspešnost pravilno rešenih vseh nalog glede na spol
0 10 20 30 40 50 60
dečki (v odstotkih) deklice (v odstotkih)
vrtec šola
84
14 PREVERJANJE RAZISKOVALNIH HIPOTEZ
Hipoteza 1: Otroci dosežejo zmožnost konzervacije in seriacije prej, kot je to predvideval Piaget. Konzervacija števila se pojavi med šestim in sedmim letom, konzervacija dolžine med sedmim in osmim letom, konzervacija količine tekočine in trdnih snovi okoli osmega leta, konzervacija prostora okoli devetega leta, konzervacija teže okoli desetega leta in konzervacija prostornine po dvanajstem letu (Labinowicz, 2010: 85). Piaget pravi (Piaget in Inhelder, 1978: 95), da so otroci pri sedmih ali osmih letih sposobni seriacije.
Hipoteza je potrjena, saj so rezultati na vzorcu pokazali, da so starosti otrok, ki uspešno rešijo ali eno ali več nalog, nižje, kot je predvideval Piaget. Starostni razpon otrok v vzorcu je bil od 5 let in 4 mesecev do 7 let in 4 mesecev. Povprečna starost otroka v vzorcu, ki uspešno reši naloge konzervacije in seriacije, je 6 let in 3 meseci.
Hipoteza 2: Otroci dosežejo zmožnost konzervacije števila, tekočine in dolžine v predšolskem obdobju.
Hipoteza je delno potrjena, saj so rezultati na tem vzorcu pokazali, da predšolski otroci uspešno rešijo nalogo konzervacije števila (100 %) in nalogo konzervacije tekočine (100 %), pri nalogi konzervacije dolžine pa je bil rezultat 86 %, naloge konzervacije dolžine ne reši uspešno deček star 5 let in 8 mesecev in deklica stara 6 let.
Nalogo konzervacije števila otroci po Piagetovih predvidevanjih uspešno rešijo med šestim in sedmim letom, kar se je izkazalo tudi v moji raziskavi. Najmlajši predšolski otrok, ki je uspešno rešil nalogo, je bil star 5 let in 4 mesece, najstarejši pa 6 let in 3 mesece.
Za nalogo konzervacije tekočine Piaget predvideva, da jo uspešno rešijo otroci okoli osmega leta, v moji raziskavi jo rešijo vsi predšolski otroci, najmlajši predšolski otrok star 5 let in 4 mesece in najstarejši, ki je star 6 let in 3 mesece, kar je skoraj tri leta prej, kot je predvideval Piaget
Za nalogo konzervacije dolžine Piaget predvideva uspešnost rešene naloge med sedmim in osmim letom, v moji raziskavi pa jo uspešno reši že predšolski otrok star 5 let in 4 mesece, kar je približno dve leti prej, kot je predvideval Piaget.
85
Hipoteza 3: Otroci dosežejo zmožnost konzervacije trdne snovi in prostora v prvem razredu OŠ.
Hipoteza je delno potrjena, saj je bila uspešnost na opazovanem vzorcu reševanja šolskih otrok pri nalogi konzervacije snovi in prostora 93,3 %. V moji raziskavi so vsi šolski otroci uspešno rešili nalogo konzervacije snovi, z izjemo deklice stare 7 let, nalogo konzervacije prostora so vsi šolski otroci rešili uspešno, z izjemo dečka starega 6 let in 6 mesecev.
Piaget je predvideval, da nalogo konzervacije snovi uspešno rešijo otroci stari 8 let, nalogo konzervacije prostora pa pri starosti devetih let. Najmlajši šolski otrok, ki je v raziskavi uspešno rešil tako nalogo konzervacije snovi kot nalogo konzervacije prostora, je bil star 6 let in 6 mesecev, najstarejši pa 7 let in 4 mesece. Starost otroka, ki je uspešno rešil obe nalogi, je za leto oz. dve nižja od starosti, ki jo je predvideval Piaget.
Hipoteza 4: Otroci dosežejo zmožnost seriacije pred 7. letom.
Hipoteza je potrjena, saj so bili vsi otroci, tako predšolski kot šolski, 100 % uspešni pri reševanju naloge seriacije.
Piaget je predvideval, da otroci med sedmim in osmim letom uspešno rešijo nalogo seriacije, v raziskavi je bila najnižja starost uspešno rešene naloge 5 let in 4 mesece, najvišja pa 7 let in 4 mesece, kar je leto oz. dve prej, kot je to predvideval Piaget.
Hipoteza 5: Dečki so pri reševanju nalog piagetovskega stila uspešnejši od deklic.
Hipoteza je delno potrjena. Rezultati opazovanih otrok pri posameznih nalogah so pokazali, da so pri nekaterih nalogah uspešni tako dečki kot deklice, to velja za nalogo konzervacije števila, konzervacije tekočine in za nalogo seriacije.
Pri nekaterih nalogah so uspešnejši dečki, to velja za naloge konzervacije snovi (odstopanje 11,6 %), konzervacije teže (odstopanje 23,2 %) in konzervacije spodrinjene tekočine (odstopanje 20,5 %).
Pri nekaterih nalogah pa so bile bolj uspešne deklice, to velja za nalogo konzervacije dolžine (odstopanje 0,9 %) in za nalogo konzervacije prostora (odstopanje 8,9 %).
Pri uspešno rešenih vseh nalogah konzervacije in seriacije so rezultati raziskave pokazali 13,4 % večjo uspešnost dečkov od deklic.
86
15 ZAKLJU Č EK
Otroci se z naravoslovjem seznanijo že v predšolskem obdobju. Otroci spoznavajo, odkrivajo in doživljajo okolje, v katerem živijo, in se ob igri z različnimi predmeti in snovmi seznanjajo z novimi pojmi in s tem razvijajo svoje mišljenje. Pri vsem tem je pomembna vloga odraslega, ki otroku nudi varno, sproščeno in zanimivo okolje, ki mu omogoča spoznavanje različnih materialov, dejavnosti, mu približa naravoslovne pojme in ga spodbuja k aktivnemu raziskovanju.
V empiričnem delu diplomske naloge sem se posvetila nalogam, pri katerih se uporabljajo naravoslovni postopki, ki zahtevajo miselne aktivnosti oz. zmožnosti, kot so ohranjanje, reverzibilnost in decentracija, ki so pogojene z miselnim razvojem otroka. Vodilni naravoslovni postopek v nalogah, ki sem jih zastavila otrokom, je opazovanje. To je tudi eden izmed temeljnih postopkov učenja naravoslovja, s katerim otroci ugotavljajo enakosti in različnosti ter tako usvajajo nova znanja. Otroci so v zastavljenih nalogah opazovali različne predmete in snovi (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke) ter razlagali rezultate. Pri nekaterih nalogah konzervacije pa so poleg naštetih naravoslovnih postopkov uporabljali še prirejanje (prirejanje 1 : 1), štetje, merjenje, razporejanje po prostoru, postavljanje hipotez (predvidevanja), napoved izida poskus in opravljanje poskusa. Pri nalogi seriacije so uporabljali naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljaje različnosti) in urejanja. V nalogah so uporabljena tudi različna vprašanja, tako neproduktivna oz. zaprta vprašanja kot produktivna oz. odprta ali akcijska vprašanja, ki so temeljni pokazatelj otrokovega miselnega razvoja oz.
stopnje mišljenja, ki pri otroku prevladuje.
Cilj diplomske naloge je bil empirično preverjanje izhodišč Piagetove teorije ter primerjava med odzivi otrok in Piagetovimi predvidevanji. Zanimalo me je predvsem, ali je starostna meja, ki jo je predvideval Piaget, veljavna tudi v današnjem času. Menim, da otroci starostno
Cilj diplomske naloge je bil empirično preverjanje izhodišč Piagetove teorije ter primerjava med odzivi otrok in Piagetovimi predvidevanji. Zanimalo me je predvsem, ali je starostna meja, ki jo je predvideval Piaget, veljavna tudi v današnjem času. Menim, da otroci starostno