0 10 20 30 40 50 60
dečki (v odstotkih) deklice (v odstotkih)
vrtec šola
84
14 PREVERJANJE RAZISKOVALNIH HIPOTEZ
Hipoteza 1: Otroci dosežejo zmožnost konzervacije in seriacije prej, kot je to predvideval Piaget. Konzervacija števila se pojavi med šestim in sedmim letom, konzervacija dolžine med sedmim in osmim letom, konzervacija količine tekočine in trdnih snovi okoli osmega leta, konzervacija prostora okoli devetega leta, konzervacija teže okoli desetega leta in konzervacija prostornine po dvanajstem letu (Labinowicz, 2010: 85). Piaget pravi (Piaget in Inhelder, 1978: 95), da so otroci pri sedmih ali osmih letih sposobni seriacije.
Hipoteza je potrjena, saj so rezultati na vzorcu pokazali, da so starosti otrok, ki uspešno rešijo ali eno ali več nalog, nižje, kot je predvideval Piaget. Starostni razpon otrok v vzorcu je bil od 5 let in 4 mesecev do 7 let in 4 mesecev. Povprečna starost otroka v vzorcu, ki uspešno reši naloge konzervacije in seriacije, je 6 let in 3 meseci.
Hipoteza 2: Otroci dosežejo zmožnost konzervacije števila, tekočine in dolžine v predšolskem obdobju.
Hipoteza je delno potrjena, saj so rezultati na tem vzorcu pokazali, da predšolski otroci uspešno rešijo nalogo konzervacije števila (100 %) in nalogo konzervacije tekočine (100 %), pri nalogi konzervacije dolžine pa je bil rezultat 86 %, naloge konzervacije dolžine ne reši uspešno deček star 5 let in 8 mesecev in deklica stara 6 let.
Nalogo konzervacije števila otroci po Piagetovih predvidevanjih uspešno rešijo med šestim in sedmim letom, kar se je izkazalo tudi v moji raziskavi. Najmlajši predšolski otrok, ki je uspešno rešil nalogo, je bil star 5 let in 4 mesece, najstarejši pa 6 let in 3 mesece.
Za nalogo konzervacije tekočine Piaget predvideva, da jo uspešno rešijo otroci okoli osmega leta, v moji raziskavi jo rešijo vsi predšolski otroci, najmlajši predšolski otrok star 5 let in 4 mesece in najstarejši, ki je star 6 let in 3 mesece, kar je skoraj tri leta prej, kot je predvideval Piaget
Za nalogo konzervacije dolžine Piaget predvideva uspešnost rešene naloge med sedmim in osmim letom, v moji raziskavi pa jo uspešno reši že predšolski otrok star 5 let in 4 mesece, kar je približno dve leti prej, kot je predvideval Piaget.
85
Hipoteza 3: Otroci dosežejo zmožnost konzervacije trdne snovi in prostora v prvem razredu OŠ.
Hipoteza je delno potrjena, saj je bila uspešnost na opazovanem vzorcu reševanja šolskih otrok pri nalogi konzervacije snovi in prostora 93,3 %. V moji raziskavi so vsi šolski otroci uspešno rešili nalogo konzervacije snovi, z izjemo deklice stare 7 let, nalogo konzervacije prostora so vsi šolski otroci rešili uspešno, z izjemo dečka starega 6 let in 6 mesecev.
Piaget je predvideval, da nalogo konzervacije snovi uspešno rešijo otroci stari 8 let, nalogo konzervacije prostora pa pri starosti devetih let. Najmlajši šolski otrok, ki je v raziskavi uspešno rešil tako nalogo konzervacije snovi kot nalogo konzervacije prostora, je bil star 6 let in 6 mesecev, najstarejši pa 7 let in 4 mesece. Starost otroka, ki je uspešno rešil obe nalogi, je za leto oz. dve nižja od starosti, ki jo je predvideval Piaget.
Hipoteza 4: Otroci dosežejo zmožnost seriacije pred 7. letom.
Hipoteza je potrjena, saj so bili vsi otroci, tako predšolski kot šolski, 100 % uspešni pri reševanju naloge seriacije.
Piaget je predvideval, da otroci med sedmim in osmim letom uspešno rešijo nalogo seriacije, v raziskavi je bila najnižja starost uspešno rešene naloge 5 let in 4 mesece, najvišja pa 7 let in 4 mesece, kar je leto oz. dve prej, kot je to predvideval Piaget.
Hipoteza 5: Dečki so pri reševanju nalog piagetovskega stila uspešnejši od deklic.
Hipoteza je delno potrjena. Rezultati opazovanih otrok pri posameznih nalogah so pokazali, da so pri nekaterih nalogah uspešni tako dečki kot deklice, to velja za nalogo konzervacije števila, konzervacije tekočine in za nalogo seriacije.
Pri nekaterih nalogah so uspešnejši dečki, to velja za naloge konzervacije snovi (odstopanje 11,6 %), konzervacije teže (odstopanje 23,2 %) in konzervacije spodrinjene tekočine (odstopanje 20,5 %).
Pri nekaterih nalogah pa so bile bolj uspešne deklice, to velja za nalogo konzervacije dolžine (odstopanje 0,9 %) in za nalogo konzervacije prostora (odstopanje 8,9 %).
Pri uspešno rešenih vseh nalogah konzervacije in seriacije so rezultati raziskave pokazali 13,4 % večjo uspešnost dečkov od deklic.
86
15 ZAKLJU Č EK
Otroci se z naravoslovjem seznanijo že v predšolskem obdobju. Otroci spoznavajo, odkrivajo in doživljajo okolje, v katerem živijo, in se ob igri z različnimi predmeti in snovmi seznanjajo z novimi pojmi in s tem razvijajo svoje mišljenje. Pri vsem tem je pomembna vloga odraslega, ki otroku nudi varno, sproščeno in zanimivo okolje, ki mu omogoča spoznavanje različnih materialov, dejavnosti, mu približa naravoslovne pojme in ga spodbuja k aktivnemu raziskovanju.
V empiričnem delu diplomske naloge sem se posvetila nalogam, pri katerih se uporabljajo naravoslovni postopki, ki zahtevajo miselne aktivnosti oz. zmožnosti, kot so ohranjanje, reverzibilnost in decentracija, ki so pogojene z miselnim razvojem otroka. Vodilni naravoslovni postopek v nalogah, ki sem jih zastavila otrokom, je opazovanje. To je tudi eden izmed temeljnih postopkov učenja naravoslovja, s katerim otroci ugotavljajo enakosti in različnosti ter tako usvajajo nova znanja. Otroci so v zastavljenih nalogah opazovali različne predmete in snovi (ugotavljanje enakosti, ugotavljanje različnosti, posredna opredelitev spremenljivke in spreminjanje spremenljivke) ter razlagali rezultate. Pri nekaterih nalogah konzervacije pa so poleg naštetih naravoslovnih postopkov uporabljali še prirejanje (prirejanje 1 : 1), štetje, merjenje, razporejanje po prostoru, postavljanje hipotez (predvidevanja), napoved izida poskus in opravljanje poskusa. Pri nalogi seriacije so uporabljali naravoslovni postopek opazovanja (ugotavljanje enakosti, ugotavljaje različnosti) in urejanja. V nalogah so uporabljena tudi različna vprašanja, tako neproduktivna oz. zaprta vprašanja kot produktivna oz. odprta ali akcijska vprašanja, ki so temeljni pokazatelj otrokovega miselnega razvoja oz.
stopnje mišljenja, ki pri otroku prevladuje.
Cilj diplomske naloge je bil empirično preverjanje izhodišč Piagetove teorije ter primerjava med odzivi otrok in Piagetovimi predvidevanji. Zanimalo me je predvsem, ali je starostna meja, ki jo je predvideval Piaget, veljavna tudi v današnjem času. Menim, da otroci starostno prej usvojijo določene miselne zmožnosti, ki jim pomagajo uspešno rešiti naloge konzervacije in seriacije, kot je to predvideval Piaget.
Izsledki opazovanja so pokazali, da je od 30 opazovanih otrok v vzorcu nalogo konzervacije števila uspešno rešilo 30 otrok (tj. 100 %). Otroci so pri omenjeni nalogi pokazali, da razumejo, da se število žetonov kljub preureditvi ne spremeni. Nalogo konzervacije tekočine je uspešno rešilo 30 otrok (tj. 100 %), pri čemer so otroci spoznali, da se količina vode ne
87
spremeni z obliko kozarca ter da tekočina nima oblike, ima pa stalno prostornino. Nalogo konzervacije dolžine je uspešno rešilo 28 otrok (tj. 93,3 %), pri čemer so otroci spoznali, da je dolžina vrvice neodvisna od njene oblike oz. da je dolžina palčke neodvisna od njenega položaja. Nalogo konzervacije snovi je uspešno rešilo 26 otrok (tj. 86,6 %), pri čemer so otroci spoznali, da se snov ne spremeni, če ji spremenimo obliko. Ker pri transformaciji osnovnih delcev snovi nismo spreminjali, je snov, na kateri temelji ohranjanje, konstanta.
Nalogo konzervacije prostora je uspešno rešilo 25 otrok (tj. 83,3 %), ti otroci so spoznali, da je prostor, na katerem je določeno število dvodimenzionalnih predmetov, neodvisen od njihove razporeditve. Nalogo konzervacije teže je uspešno rešilo 22 otrok (tj. 73,3 %), ti otroci so spoznali, da se teža predmeta ne spremeni, če spremenimo njegovo obliko. Nalogo konzervacije spodrinjene tekočine je uspešno rešilo 16 otrok (tj. 53,3 %). Slednji so spoznali, da je prostornina spodrinjene tekočine odvisna od prostornine predmeta, ne od oblike potopljenega predmeta. Nalogo seriacije je uspešno rešilo 30 otrok (tj. 100 %). Za te otroke velja, da so sposobni urediti palčke različnih dolžin, pri čemer gledajo na srednji predmet v nizu treh kot na večjega in hkrati manjšega od naslednjega.
Moji izsledki pričajo o tem, da se odgovori otrok v vzorcu glede na starost ne skladajo povsem s Piagetovo teorijo. Polovica opazovanih otrok (tj. 50 %) je rešila vse naloge konzervacije in seriacije v povprečni starosti šest let in treh mesecev, kar je mnogo prej, kot so bila Piagetova predvidevanja. Piaget je menil, da otroci uspešno rešijo naloge konzervacije med sedmim in dvanajstim letom, nalogo seriacije pa med sedmim in osmim letom. Za otroke, ki so uspešno rešili vse naloge, lahko sklepam, da so na stopnji konkretno logičnih operacij. Otroci so ohranjali količino ne glede na postavljeno nalogo, pri čemer je ena logična razlaga zadoščala za vsako različico naloge. Svoje odgovore so tudi logično opredelili. Za preostale otroke sklepam, da so na prehodu med predoperativno stopnjo in stopnjo konkretno logičnih operacij, saj so bile nekatere naloge rešene uspešno, nekatere pa neuspešno.
Odgovori otrok na dveh podobnih nalogah so bili nedosledni, saj so otroci v enih nalogah lahko ohranjali količino, v drugih pa ne. Ta nedoslednost se je pojavljala tudi, če je otrok odgovor konzervacije logično utemeljil. Čeprav se strinjam tako s Piagetovim mnenjem kot z mnenji drugih strokovnjakov, da ni smiselno prehitevati miselnega razvoja otrok, bi bilo zanimivo, da bi za otroke, ki so posamezno nalogo rešili »napačno«, ustvarila situacijo, kjer bi uporabila socialno-kognitivni konflikt in pri tem opazovala, kako in če mišljenje ostalih otrok vpliva na spremembe v mišljenju posameznega (opazovanega) otroka.
88
Zaradi majhnega vzorca opazovanih otrok rezultatov ne morem posploševati in trditi, da to velja za vse otroke. Opazovanje bi morala v tem primeru razširiti na večji vzorec.
Razloge, zakaj so bili opazovani otroci uspešni pri reševanju nalog, bi lahko pripisala spodbudnemu okolju, v katerem se nahajajo. V vrtcih in šolah je vse več naravoslovnih projektov, v katere so otroci vključeni. Otroci so v vse večji interakciji z različnimi predmeti, snovmi in dejavnostmi, kar jim pomaga pri konstrukciji znanja. Učijo se v okolju, ki jim ponuja aktivno raziskovanje v interakciji z odraslimi in vrstniki. K boljšemu učenju otrok, po mojem mnenju, botruje tudi vse večje število višje izobraženih vzgojiteljev/ic. Zato bi lahko v vrtcih imeli več in nekoliko zahtevnejše naravoslovje, kar dokazujejo tudi rezultati nekaterih naravoslovnih projektov.
89
16 LITERATURA
Batistič Zorec, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Horvat, L. in Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Hayes, N. in Orrell, S. (1998). Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
-- (2004). Pojmi in postopki pri naravoslovju in tehniki: priročnik za učitelje 4. in 5.
razreda devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
-- Narava. V: Marjanovič Umek, L. (Ur.), Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Denac, O., Vrlič, T., Krnel, D., Japelj Pavšič, B.
(2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja. str. 157–175.
-- Naravoslovni postopki. V: Ambrožič, M. (Ur.) (2010). Opredelitev naravoslovnih kompetenc. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. str:
36–48. Dostopno na: http://kompetence.uni-mb.si/Monografija_formatirano(prepared)1.pdf
Krnel, D., Glažar, S. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja in tehnike odkrivanja otroškega razumevanja. Educa (Nova Gorica). Letnik 3, št. 1–2, 35–46.
Labinowicz, E. (2010). Izvirni Piaget: mišljenje – učenje – poučevanje. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Grafenauer založba.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (Ur.) (2004). Razvojna psihologija: razprave Filozofske fakultete. Ljubljana: Rokus.
Papalia, E. D., Wendkos Olds, S., Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana:
Educy.
90
Piaget, J., Inhelder, B. (1978). Intelektualni razvoj deteta. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju. Nova Gorica: Educa.
Svetina, M. (2005). Izkustveno mišljenje kot prehod med predoperacionalnim in konkretno logičnim mišljenjem pri otrocih. Psihološka obzorja (Ljubljana). Letnik 14, št. 1, 101–118.
Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRHQ2Z5V/
Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.
91 PRILOGA 1
SOGLASJE STARŠEV Spoštovani starši!
Moje ime je Daša Zadnikar Rupnik in pripravljam diplomsko nalogo na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Za raziskovalni del diplomske naloge nameravam izvesti nekaj nalog piagetovskega tipa (naloge konzervacije števila, tekočine, dolžine, količine, prostora, teže in spodrinjene tekočine) in seriacije (urejanje). Reševanje nalog poteka individualno, v otroku znanem okolju.
V diplomski nalogi bosta navedena starost in spol otroka, otrok bo označen s šifro.
Želim si, da bi pri nalogah sodeloval tudi Vaš otrok, zato Vas prosim za dovoljenje. Če se strinjate, da je Vaš otrok vključen v raziskavo, in si tega želi tudi sam, prosim izpolnite in podpišite spodaj napisano izjavo ter jo oddajte vzgojiteljici/učiteljici.
Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem.
S spoštovanjem, Daša Zadnikar Rupnik
IZJAVA
Podpisani/a______________________ dovoljujem, da moj otrok______________________
sodeluje v raziskavi, katere rezultati bodo uporabljeni v diplomski nalogi.
Starost otroka (leto, meseci):_____________________
Spol otroka: M Ž
Podpis staršev: