Javna služba v vrtnarstvu

65

• vpliv poznega spravila koruze ter neustrezne manipulacije po žetvi na prisotnost mikotoksinov;

• preučevanje dolgoročnih vplivov pridelovalnih sistemov na mineralizacijo in vsebnosti organske snovi v tleh v različnih pedo-klimatskih pogojih;

• preučitev kombinacij različnih mešanic za zeleno gnojenje;

• preizkušanje možnosti nekemičnega varstva oljnih buč pred pleveli z dosevki;

• ohranitveni način pridelave poljščin;

• preizkušanje možnosti združene pridelave koruze za zrnje in visokega fižola;

• optimiziranje uničenja krompirjevke pri jedilnem in semenskem krompirju;

• preučevanje uporabe sredstev za preprečevanje kalitve med rastjo na izboljšanje kakovosti in povečanje tržnega pridelka jedilnega krompirja;

• možnosti zatiranja Cyperusa v različnih kulturah.

7.3.3.4. Strokovno-tehnična koordinacija v poljedelstvu

Za poenotenje delovanja javne službe in ustrezen prenos znanja med sodelujočimi institucijami je potrebno okrepiti sistem tehnično-strokovne koordinacije. Naloge strokovno-tehnične koordinacije izvaja strokovni vodja javne službe.

Cilji strokovno-tehnične koordinacije:

• vzpostavljeno strokovno-tehnično vodenje in koordinacija javne službe;

• boljši prenos znanja do javne službe kmetijskega svetovanja in pridelovalcev;

• vzpostavljeno sodelovanje z ostalimi javnimi službami na področju kmetijstva ter z nevladnimi organizacijami.

V letu 2022 bo naloga strokovno-tehnične koordinacije v poljedelstvu obsegala:

• izvajanje koordinacije;

• strokovno-tehnično vodenje JS;

• spremljanje in analizo stanja ter strokovno podporo naročniku na področju dela JS;

• sodelovanje z ostalimi deležniki na področju dela JS;

• dokončna postavitev spletne strani JS v poljedelstvu;

• prenos znanja do neposrednih uporabnikov.

66

• tehnologije pridelave zelenjadnic;

• strokovno-tehnična koordinacija v vrtnarstvu.

V skladu z izhodišči MKGP za pripravo finančnega načrta in programa dela Javne službe v vrtnarstvu, št. 014-108/2020/2, z dne 9. 12. 2021 je za izvajanje nalog v letu 2022 odobrenih 387.903,00 EUR.

Delitev proračunskih sredstev med izvajalca in podizvajalce je naslednja:

Kmetijski inštitut Slovenije 214.530,28 EUR

UL, Biotehniška fakulteta 124.098,97 EUR

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 29.758,05 EUR

KGZS - KGZ Murska Sobota 15.180,00 EUR

Šolski center Nova Gorica – BIOS 4.335,70 EUR

7.3.4.1. Žlahtnjenje zelenjadnic – žlahtnjenje fižola

Pridelovanje fižola ima v Sloveniji večstoletno tradicijo. Poleg slovenskih sort, ki so bile v 70. letih prejšnjega stoletja požlahtnjene na KIS, številnih drugih v zadnjih 50 letih požlahtnjenih pri Semenarni Ljubljana, nekaj pa tudi pri drugih žlahtniteljih, pridelujemo tudi tuje sorte fižola.

Pomanjkljivost domačih sort se kaže v nezadostni odpornosti, saj so vse bolj ali manj občutljive na nekatere glivične, bakterijske in virusne bolezni, ki zmanjšujejo količino in kakovost pridelka. Razlog je predvsem v tem, da so bile vse slovenske sorte, ki so trenutno na voljo, požlahtnjenje z odbiro, brez vnosa želenih lastnosti s ciljnim križanjem. Tuje sorte pa niso vedno prilagojene na slovenske rastne razmere in ne ustrezajo vedno okusu slovenskega potrošnika.

Cilji žlahtnjenja fižola:

• vzgoja novih sort zgodaj zrelega visokega maslenca odlične kakovosti, z velikim pridelkom in bolj odpornih proti biotskemu stresu (glivične, virusne in bakterijske okužbe);

• vzgoja proti biotskemu (glivične, virusne in bakterijske okužbe) in abiotskemu (sušnemu) stresu odpornih nizkih sort fižola za zrnje.

V skladu z dolgoročnimi cilji in zadanimi nalogami bo naloga v letu 2022 obsegala:

• zagotovitev ustreznega zdravstvenega stanja, samooprašitev in končna selekcija in »starejših križancev« nizkega fižola višjih filialnih (F6-F8) generacij;

• spremljanje statusa kandidatnih križancev ref. 359×417 in ref. 385×425 na MKGP/UVHVVR, vključno z namnožitvijo izvornega žlahtniteljskega semena obeh križancev;

• namnožitev izvornega žlahtniteljskega semena sorte KIS Amand ter njegova umestitev v slovenski pridelovalni prostor;

• zagotovitev ustreznega zdravstvenega stanja, samooprašitev in končna selekcija kandidatne sorte KIS Silverij;

• izvajanje negativne selekcije ter končna samooprašitev populacije B iz že zaključenega projekta L4-7520;

• samooprašitev in fenotipsko selekcijo F6 križancev nizkega in visokega fižola (izvor iz l. 2016);

• samooprašitev in fenotipsko selekcijo visokih F4 križancev (izvor iz l. 2018);

• samooprašitev in fenotipsko selekcijo F3 križancev nizkega in visokega fižola (izvor iz l. 2019);

• nadaljevanje vzgoje rekombinantnih inbridiranih linij F3 (nizki križanci iz l. 2019) za namene mapiranja (BCMV, vsebnost PA.);

• izbiro potencialno ustreznih staršev nizkega in visokega fižola za ciljna ročna križanja ter izvedba ciljnih ročnih križanj;

• samooprašitev in selekcijo F1 križancev nizkega fižola (izvor v l. 2021);

• začetek mapiranja odpornosti na glivo Colletotrichum lindemuthianum L. pri križancu 452×diff1;

• biokemijska analiza prehransko pomembnih snovi v strokih F6 križancev visokega fižola;

• predstavitev rezultatov naloge.

67

7.3.4.2. Introdukcija zelenjadnic in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo Slovenija si je za razvojno obdobje 2014–2020 med drugimi cilji zadala tudi povečati samooskrbo pri zelenjadnicah na 50 %, ki še vedno ni dosežen. Za povečanje tržnega deleža v Sloveniji pridelane zelenjave je ob zagotavljanju ustrezne infrastrukture (zaščiteni prostori, namakanje) pomembno stalno prilagajanje vrstne sestave in izbira ustreznih sort, tako novih s skupnega trga EU kot lokalnih sort, ki imajo potencial in jih v tržni pridelavi praktično ni.

Cilji introdukcije sort zelenjadnic:

• zagotavljanje neodvisnih strokovnih informacij o vrednosti sort za pridelavo, pridobljenih s preskušanjem v različnih pridelovalnih območjih in v različnih terminih, ter o njihovi prilagojenosti slovenskim rastnim razmeram pri tistih vrstah oziroma skupinah zelenjadnic, za katere obstaja povpraševanje na trgu;

• zagotavljanje neodvisnih strokovnih informacij o vrednosti novih sort za uporabo (predelavo in skladiščenje);

• uvajanje novih sort zelenjadnic v pridelavo v Republiki Sloveniji;

• uvajanje opuščenih in/ali manj znanih oziroma manj razširjenih lokalnih vrst in sort zelenjadnic.

V skladu z dolgoročnimi cilji bo naloga v letu 2022 obsegala:

• preskušanje vrednosti za pridelavo in uporabo (VPU) novih in lokalnih sort 4 različnih vrst zelenjadnic (paradižnik, visok fižol za zrnje, česen in šalotka) na različnih lokacijah oz. v različnih terminih,

• uvajanje opuščene vrste zelenjadnic (bob) in

• predstavitev rezultatov naloge - posredovanje informacij o preskušanih vrstah in sortah zainteresirani javnosti.

7.3.4.3. Tehnologije pridelave zelenjadnic

Za povečanje tržnega deleža v Sloveniji pridelane zelenjave je ob stalnem prilagajanju vrstne sestave in izbire ustreznih sort pomembno tudi zagotavljanje ustrezne infrastrukture (zaščiteni prostori, namakanje), še posebej pa zagotavljanje in prenos znanja s področja tehnologij pridelave zelenjadnic.

Sposobnost vrste ali sorte doseči maksimalni genski potencial je odvisna od okolja, v katerem raste sorta, in tehnoloških ukrepov, ki jih izvajamo med rastjo.

Zaradi podnebnih sprememb in z njimi povezanih spremenjenih rastnih razmer, preusmerjanja v trajnostno naravnano pridelavo, varovanja naravnih virov, tehnološkega napredka, spremenjenega gospodarskega okolja in zahtev vse bolj ozaveščenih potrošnikov se tehnologije pridelovanja hrane spreminjajo. Pridelovalcem je treba ponuditi take tehnologije, ki bodo ob upoštevanju trajnostne rabe naravnih virov in okoljskih ciljev kmetijstva omogočale večjo produktivnost, podaljšanje sezone pridelave, manjšo odvisnost od vremenskih pogojev, večjo količino in izenačenost ter boljšo kakovost pridelkov (na primer uporaba tehnologij, ki zagotavljajo višjo kakovost). Pomembno je, da so ponujene tehnološke rešitve primerne tako za naše agroekološke kot tudi socioekonomske razmere.

Cilj preizkušanja tehnologij pridelave zelenjadnic:

• preskušati različne tehnologije pridelovanja in iskati nove tehnološke rešitve ter

• iskati najprimernejše tehnologije pridelave manj znanih in manj razširjenih vrst ter sort.

V skladu z dolgoročnimi cilji bo naloga v letu 2022 obsegala:

• preskušanje tehnologij prehrane rastlin - vpliv dodajanja apna, organske snovi in zeolita na vsebnosti Cd v pridelku česna,

• preskušanje tehnologij pridelave z biorazgradljivimi materiali – vodila, različne zelenjadnice,

68

• preskušanje tehnologij z biorazgradljivimi materiali – folije za prekrivanje tal, različne zelenjadnice,

• trajni kolobarni poskus – tretje leto poskusa z zelenjadnicami v enostavnem zaščitenem prostoru,

• preskušanje tehnologij zasnove posevka - termini setve nizkega fižola za zrnje,

• mešani posevki – fižol in koruza,

• primerjava tehnik gojenja – hidroponska in talna pridelava listnih zelenjadnic,

• preskušanje tehnologij cepljenja plodovk – kumara, na podlagi s tolerantnostjo proti ogorčicam,

• predstavitev rezultatov naloge - posredovanje informacij o preskušanih tehnologijah zainteresirani javnosti.

7.3.4.4. Strokovno-tehnična koordinacija v vrtnarstvu

Glavni namen strokovno-tehnične koordinacije v okviru Javne službe na področju vrtnarstva je skrbeti za poenoteno delovanje javne službe v vrtnarstvu in ustrezno prenašati znanje med raziskovalnimi, izobraževalnimi in svetovalnimi ustanovami.

Cilji strokovno-tehnične koordinacije:

• vzpostavljeno strokovno-tehnično vodenje in koordinacija javne službe;

• boljši prenos znanja do javne službe kmetijskega svetovanja in pridelovalcev;

• vzpostavljeno sodelovanje z ostalimi javnimi službami na področju kmetijstva ter z nevladnimi organizacijami.

V letu 2022 bo naloga Strokovno tehnična koordinacija v vrtnarstvu obsegala:

• izvajanje koordinacije;

• strokovno tehnično vodenje JS;

• spremljanje in analizo stanja ter strokovno podporo naročniku na področju dela JS;

• sodelovanje z ostalimi deležniki na področju dela JS;

• sodelovanje pri strokovnih srečanjih s področja dela JS;

• prenos znanja do neposrednih uporabnikov.

In document Program dela in finančni načrt za leto 2022 (Strani 65-68)