Naloge po naročilu in pogodbah s kmetijskimi ter ostalimi podjetji, ministrstvi, poslovnimi

7.5.1.1. Oddelek za živinorejo

7.5.1.1.1. Naloge iz uredbe o izvajanja ukrepov na področju čebelarstva v RS Financer: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

Koordinatorki: dr. Ajda Moškrič, dr. Maja Ivana Smodiš Škerl

7.5.1.1.1.1. Spremljanje kakovosti matic kranjske čebele in odbira čebeljih družin, ki so odporne proti varojam

V okviru naloge spremljamo fiziološke in morfološke parametre čebeljih matic iz odobrenih vzrejališč.

Ob tem izvajamo diagnostiko na prisotnost spor Nosema sp. v odbranih matičarjih in svetujemo vzrejevalcem glede kvalitete matic. Tekom naloge vsako sezono shranjujemo trotovsko seme kvalitetnih linij s postopki za dolgoročno shranjevanje genetskega materiala, ter nadziramo ustreznost mitohondrijske linije odbranih matičarjev ter analiziramo podatke, zbrane v okviru lastnega testiranja vzrejevalcev.

7.5.1.1.1.2. Aplikativna raziskava Vplivi ruralnega in urbanega okolja ter prehranskih virov na razvoj čebeljih družin

Razvoj in stanje čebeljih družin sta odvisna od naravnih ter antropogenih dejavnikov. V okviru naloge izvajamo monitoring o obremenitvah stojišč oz. čebel s pesticidi in težkimi kovini in ugotavljamo morebitne vplive na njihovo zdravstveno stanje in razvoj ter uspešnost čebelarjenja na različnih lokacijah. Prehrana čebel kot najpomembnejši naravni agens prispeva k hitremu spomladanskemu razvoju družin ter k dobremu preživetju zime. V nalogi zato spremljamo razpoložljive naravne in kmetijske prehranske vire in ter ocenjujemo njihovo zadostnost za razvoj opazovanih družin.

Dodatno analiziramo vplive izbranih prehranskih dodatkov na dolgoživost čebel.

7.5.1.1.1.3. Podpora laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov v letu 2022

V Centralnem laboratoriju KIS bomo analizirali vzorce medu, slovenskega porekla. Vzorce bomo analizirali na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje pršice Varroa. Določali bomo vsebnosti ostankov kumafosa, timola in razgradnih produktov amitraza. V sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani bomo v vzorcih medu določali tudi vsebnosti ostankov antibiotikov (tertraciklinov, aminoglikozidov in sulfonamidov), ki se v čebelarstvu uporabljajo za zdravljenje čebeljih bolezni.

7.5.1.1.2. Testiranje novih formulacij pesticidov na netarčne organizme Naročnik: AciesBIO d.o.o.

Koordinator: doc. dr. Maja Ivana Smodiš Škerl

Po dogovoru z naročnikom bomo testirali vpliv različnih novih formulacij pesticidov na čebele kot netarčne organizme. Pri tem bomo uporabljali pristop s poskusi v kletkah za ugotavljanje letalnosti ter na zahtevo naročnika tudi poskuse s čebeljimi družinami.

93

7.5.1.1.3. Strokovna podpora k izdelavi emisijskih evidenc toplogrednih plinov in onesnaževal zraka v sektorju kmetijstvo za leto 2022

Financer: ARSO

Koordinator: dr. Jože Verbič

Naloga vsebuje pripravo izhodišč, posodobitev metodike in oceno emisij onesnaževal zraka ter toplogrednih plinov, vključno s strokovno podporo pri reviziji nacionalnih evidenc s strani CLRTAP in UNFCCC. V letu 2022 bomo pripravili končne ocene emisij metana, didušikovega oksida, amonijaka, NOx, nemetanovih hlapnih organskih spojin in drobnih prašnih delcev za leto 2020 ter predhodne ocene emisij za 2021. Poudarek bo na implementaciji posodobljene metodike za oceno emisij metana in didušikovega oksida.

7.5.1.1.4. Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja blaženja podnebnih sprememb (OPNEC)

Financer: MOP

Koordinator: mag. Stane Merše (IJS), dr. Jože Verbič (KIS)

Program naloge za leto 2022 vsebuje analizo vplivov na emisije TGP v kmetijstvu glede na spreminjanje sektorja ter ocene učinkov ukrepov za zmanjšanje, pripravo Podnebnega ogledala 2022 in pripravo predloga Osmega nacionalnega poročila in petega dveletnega poročila Slovenije UNFCC.

7.5.1.1.5. Spremljanje mesnatosti prašičev

Financer: MKGP

Koordinatorka: dr. Marjeta Čandek-Potokar

Naloga je financirana na letni ravni preko javnega naročila s strani MKGP. Cilji te naloge so spremljanje mesnatosti prašičev v Sloveniji in EU ter sodelovanje v ekspertni skupini, ki potrjuje metode (enačbe), ki se v članicah EU uporabljajo za oceno mesnatosti prašičev na liniji klanja, ki je osnova za tržne rede. V to nalogo sodi tudi spremljanje novosti in objav s področja klasifikacije klavnih trupov prašičev.

7.5.1.1.6. Razvoj in vzdrževanje internetnih aplikacij ter podatkovnih zbirk s področja kmetijstva

Financer: različna podjetja Koordinator: dr. Janez Jeretina

Spletna aplikacija LABKIS, ki jo uporabljata Emona razvojni center za prehrano in Agroživilski laboratorij Nova Gorica, omogoča zajem analitskih podatkov, preglede, pripravo različnih poročil in izvidov. Poskrbljeno je tudi za hrambo in varnost podatkov. V letu 2022 bomo nadaljevali s posodobitvami aplikacije MLEKIS za spremljanje tehnološke kakovosti oddanega mleka v čredah, ki sodelujejo z mlekarno Celeia. Uporabnikom bomo nudili kakovostne informacije, možnost obvestil in strokovno podporo.

94

7.5.1.2. Oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo

7.5.1.2.1. Prodaja pridelka jagodičja iz sadovnjaka in Kolekcijsko poskusnega nasada za jagodičje na Brdu pri Lukovici ter plačilo najemnine oz. tehnološkega svetovanja za nasad ameriških borovnic na Drenovem Griču

Koordinatorka: dr. Darinka Koron

Sodelavci: Boštjan Saje, Iva Kmetič Ceglar

Prihodek od prodaje pridelka jagodičja na Brdu pri Lukovici se obračunava v sklopu infrastrukturnega centra Jablje (poračun pridelka, opravljenih ur pogodbenih sodelavcev, sodelavcev na Brdu, strojnih ur in materialnih stroškov).

7.5.1.2.2. Analize grozdja, mošta in vina

Sodelavci: dr. Franc Čuš, dr. Klemen Lisjak, dr. Andreja Vanzo, dr. Katja Šuklje Antalick, dr. Anastazija Jež Krebelj

Na področju kemijskih in mikrobioloških analiz vina bomo v letu 2022 analizirali tržne vzorce vin na osnovne kemijske parametre, skupne polifenole, tanine, antociane, posamezne antociane in posamezne hidroksicimetne kisline skupaj z GRP, glutation in oksidiran glutation, prekurzorje tiolov in tioli, terpene, višje alkohole in estre ter strukture taninov. Prav tako pričakujemo nekaj tržnih vzorcev vin za izotopske analize.

7.5.1.2.3. Projektno sodelovanje z Ljubljanskim gradom

Koordinator: dr. Franc Čuš

V sklopu projekta Ljubljanski grad skrbimo za oskrbo vinograda na grajskem griču v Ljubljani.

Posajenih je 1.050 trt sort rdečegrajc (zweiglet) in belpin (chardonnay). Vinograd je bil posajen v letu 2016. V letu 2021 smo imeli polovično trgatev (spomladanska pozeba) in vinifikacijo grozdja v mikrovinifikacijski kleti na KIS. V letu 2022 bomo nadaljevali z oskrbo grajskega vinograda in vinifikacijo grozdja.

7.5.1.2.4. Projektno sodelovanje z vinsko kletjo Tikveš

Koordinator: dr. Klemen Lisjak

V okviru sodelovanja z vinsko kletjo Tikveš bomo na KIS-u kot podizvajalec sodelovali pri določenih aktivnostih na projektu Norveškega mehanizma z naslovom »Uncorking rural heritage: indigenous production of fermented beverages for localcultural and environmental sustainability« (št. projekta:

2018-1-0682). V okviru projektnih aktivnosti sodelujemo na poskusih in analizah grozdja, vina in analize tal.

7.5.1.2.5. Program za izobraževanje kmetijskih svetovalcev

Sodelavci: OSVV

V okviru novih razpisov PRP-Izobraževanje nameravamo prijaviti različne sadjarske izobraževalne vsebine za leto 2022.

95 7.5.1.2.6. Projektno sodelovanje s trgovino Hofer Sodelavci: dr. Klemen Lisjak, dr. Dejan Bavčar

S podjetjem Hofer planiramo nadaljevanje senzoričnega pregleda in ocenjevanja asortimana vin, ki jih ponujajo v trgovinah.

7.5.1.3. Oddelek za ekonomiko kmetijstva

7.5.1.3.1. Predhodno vrednotenje in okoljska presoja Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2021–2027

Financer: MKGP

Koordinator: mag. Matej Bedrač

V skladu s 93. členom predloga Uredbe o strateških načrtih SKP mora Republika Slovenija vzpostaviti enotni strateški načrt SKP za obdobje 2021-2027 za celotno ozemlje. Glavni cilj SKP v novem programskem obdobju je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih. Predhodno vrednotenje se izvaja za namen podpore pri pripravi in izboljšanju kakovosti zasnove strateškega načrta SKP in s tem za zagotovitev, da je strateški načrt SKP v skladu s potrebami, opredeljenimi na osnovi analize stanja in SWOT analize. Predhodno vrednotenje mora prispevati k bolj ciljno usmerjenim podporam v okviru SKP in k podpori skupnega procesa pridobivanja znanj, povezanih s spremljanjem in vrednotenjem.

Projekt Predhodno vrednotenje se v obdobju 2020–2022 izvaja v sodelovanju s podjetjem Deloitte.

Uredba o strateškem načrtu SKP zahteva, da se ovrednoti 10 ključnih poglavij dokumenta. Glede na dinamiko pri strateškem načrtovanju bo v letu 2022 vrednotenje usmerjeno v pripravo osnutka celovitega končnega poročila, ki obsega vse predhodne korake vrednotenja na osnovi končne verzije strateškega načrta SKP.

7.5.1.3.2. Vzpostavitev sistema izračunavanja standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev

Financer: MKGP

Koordinator: Barbara Zagorc

Cilj te naloge je vzpostavitev sistema izračunavanja standardnega prihodka (SO) kmetijskih gospodarstev in izvedenih kazalcev (ekonomska velikost, tip kmetovanja) na čimbolj podrobni ravni.

Standardni prihodek (SO) je razmeroma enostaven ekonomski kazalec (pričakovana povprečna bruto proizvodnja kmetijskega gospodarstva, izhajajoča iz njegove strukture proizvodnje), ki omogoča razvrščanje kmetijskih gospodarstev v tipe kmetovanja in razrede ekonomske velikosti ter tako omogoča poglobljene analize na različnih ravneh kmetijstva.

Izračun SO na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev in vključitev vzpostavljene podatkovne baze v administrativni podatkovni sistem MKGP bo močno povečala uporabnost in analitično vrednost teh podatkov, predvsem za namen spremljanja stanja slovenskega kmetijstva in načrtovanja kmetijske politike na različnih ravneh. Izračunan SO, pripisan posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, se bo predvidoma upošteval tudi kot ekonomski prag za vstop v posamezne ukrepe kmetijske politike v prihodnjem programskem obdobju. Vzpostavljena bo, po naši oceni, ena najpomembnejših podatkovnih podlag za odločanje in oblikovanje politike na podlagi dejstev (podatkov) na najpodrobnejši možni ravni.

Naloga bo predvidoma trajala do konca aprila 2022, izvedena pa bo v dveh fazah:

96

• priprava predloga metodologije za izračun SO kmetijskih gospodarstev (že izvedeno, oktober 2021);

• izračun SO koeficientov (povprečne bruto vrednosti kmetijske proizvodnje na enoto na ravni države) na najbolj podrobni ravni, izračun SO kmetijskih gospodarstev, razvrstitev kmetijskih gospodarstev v ustrezne tipe kmetovanja in razrede ekonomske velikosti (rok: april 2022).

Metodologija izračunavanja SO kmetijskih gospodarstev in izvedenih kazalcev bo temeljila na enotni evropski metodologiji, izvedbeno pa bo prilagojena posebnostim Slovenije.

7.5.1.3.3. Nadgradnja in posodobitev metodologije za točkovanje kmetij v OMD in izdelava predloga izračuna višine plačila OMD

Financer: MKGP

Koordinator: Tomaž Cunder

Temeljni namen naloge je posodobitev modela točkovanja KMG v Območjih z omejenimi možnostmi za kmetijska gospodarstva (OMD). Do sedaj veljavni model, ki je bil za potrebe ohranjanja in spodbujanja kmetijstva v teh območjih vzpostavljen in uveljavljen v letu 2010, je potrebno posodobiti zaradi nekaterih zaznanih pomanjkljivosti obstoječe metodologije, vključevanja novih oziroma dodatnih kriterijev za točkovanje in izboljšav, povezanih z natančnostjo točkovanja.

Naloga bo predvidoma trajala do začetka julija 2022 in bo vključevala dva vsebinska sklopa:

• posodobitev točkovanja kmetij v OMD, ki bo izvedena s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije za oceno razlik v stroških in izpada prihodka kmetijskih gospodarstev. Izvedena posodobitev bo overjena na izbranem vzorcu različnih tipov kmetijskih gospodarstev, ki kmetujejo v različnih pridelovalnih razmerah;

• izdelava predloga višine plačila OMD, ki bo vključevala predlog vrednosti točke za izračun plačila OMD za obdobje 2023-2027, izračun potrebnega znižanja plačila za kmetijska gospodarstva na travinju brez travojede živine in predlog znižanja plačila (degresija) glede na velikost kmetijskih gospodarstev oziroma njihovo površino v OMD.

Rezultati naloge bodo neposredno prispevali k vsebinskemu delu Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 v Sloveniji.

7.5.1.3.4. Kazalci okolja in kmetijstva 2021/22, Sodelovanje pri pripravi Poročila o okolju v Sloveniji 2021, Izvajanje nalog NRC za okolje in kmetijstvo v omrežju Eionet 2021/22

Financer: MOP/ARSO

Koordinator: dr. Maja Kožar

V okviru projektne naloge se izvajajo vsebinske aktivnosti Nacionalnega referenčnega centra (NRC) za kmetijstvo in okolje v Sloveniji ter pripravljajo oziroma osvežujejo kazalci s področja okolja in kmetijstva za spletno aplikacijo Kazalci okolja v Sloveniji (KOS). Naloge NRC za okolje in kmetijstvo izhajajo iz večletnega delovnega programa EEA, vsebinsko pa se usklajujejo na letni ravni. Prav tako se na letni ravni pripravljajo novi in osvežujejo že obstoječi kazalci okolja in kmetijstva. Ti kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji v kontekstu kmetijstva in so širši javnosti dostopni na spletni strani http://kazalci.arso.gov.si/sl.

V letu 2022 je predvideno nadaljnje tesno sodelovanje z naročnikom MOP/ARSO, in sicer na področju izvajanja nalog NRC za okolje in kmetijstvo v omrežju EIONET, glede osvežitve 9 kazalcev okolja in kmetijstva ter glede zaključnih podpornih aktivnosti v zvezi s pripravo Poročila o okolju v Sloveniji 2021, kjer smo na KIS pripravili poglavje Okolje in kmetijstvo.

97

7.5.1.4. Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire

7.5.1.4.1. Naloge v skladu s Pravilnikom o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, št.

68/19) Financer: ARSO

Koordinator: dr. Borut Vrščaj

Na OKENV izvajamo v okviru pooblastila za vzorčenje in interpretacijo podatkov stanja/onesnaženosti tal Slovenije na ARSO tudi hitre raziskave na lokacijah, kjer se pojavi okoljevarstveni problem oz.

degradirana/potencialno onesnažena tla. Največkrat gre za točkovna onesnaženja manjšega obsega, ki zahtevajo preverjanje tveganj za človeka in okolje ter pogosto tudi priporočila za sanacijo tal.

Predvidevamo, da bomo tudi v letu 2022 opravili raziskave na nekaj lokacijah, ki jih bo tekom leta opredelil naročnik (ARSO). Laboratorijske analize tal bosta izvedla Centralni laboratorij KIS in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Na OKENV bomo pripravili poročila in interpretirali obdelane podatke laboratorijskih analiz, opisali stanje tal ter okolja in ocenili morebitna tveganja onesnaženih tal za okolje in človeka.

7.5.1.4.2. Strokovne aktivnosti s področja zagotavljanja in kontrole kakovosti evidenc emisij toplogrednih plinov v letu 2020-2021

Financer: MKGP

Koordinator: dr. Borut Vrščaj

Sodelavci: Janez Bergant, Peter Kastelic, Marjan Šinkovec in občasno drugi sodelavci OKENV;

sodelujoče inštitucije: Gozdarski inštitut Slovenije, UL-BF (Oddelek za agronomijo) V letih 2016 - 2020 smo za potrebe vzpostavitve poročanja o nacionalni bilanci toplogrednih plinov (TPG) pridobivali podatke o vsebnosti talnega organskega ogljika (Corg) v tleh kmetijskih zemljišč v Sloveniji v različnih rabah (njivska, travniška, sadjarska, vinogradniška itd.). Aktivnosti smo izvajali znotraj vzpostavitve sistema spremljanja talne organske snovi v tleh (TOS) in poročanja o bilanci ogljika na državni ravni, za potrebe izpolnjevanja obveznosti Slovenije (Pariški podnebni sporazum, po-Kjotske aktivnosti, LULUCF - raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo) in kot del aktivnosti blaženja klimatskih sprememb (npr. blaženje posledic suše na kmetijskih zemljiščih).

Vzpostavili in standardizirali smo sistem vzorčenja; izvedli smo sistematična vzorčenja na predefiniranih reprezentativnih lokacijah, zasnovali smo spletni GIS-portal za spremljanje bilance talne organske snovi (TOS) v tleh na različnih kmetijskih rabah.

V jeseni 2021 smo izvedli vzorčenje na lokacijah po celotni Sloveniji. Podatke bomo obdelali in poročilo izdelali v prvi polovici leta 2022.

7.5.1.4.3. Izdelava karte potenciala sekvestracije organskega ogljika v tleh v Sloveniji Financer: MKGP

Koordinator: dr. Borut Vrščaj

Sodelavci: Janez Bergant, Peter Kastelic

V letu 2021 smo pričeli z izdelavo prostorskega modela, katerega rezultat je ocena zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenije v naslednjih 20 letih (do leta 2040). Metodološki postopki so povzeti in prilagojeni po smernicah FAO GSP (Global Soil Partnership). Ocena temelji na priznanem RothC modelu za izračun bilance C v tleh. V začetku leta 2022 bomo končali s projektom in za FAO pripravili prostorske informacijske sloje zalog ogljika v tleh do leta 2040 po 4-ih različnih scenarijih kmetijskih praks (BAU, SSM1, SSM2, SSM3), ter oblikovali končno poročilo, ki bo vsebovalo obdelavo dobljenih

98

rezultatov modela. Rezultate za Slovenijo bo FAO vključil v svetovno karto sekvestracije ogljika, ki je trenutno v nastajanju pod vodstvom FAO in GSP (Global Soil Partnershipa).

7.5.1.4.4. Analiza rodovitnosti tal in vsebnosti nevarnih snovi v tleh in pridelkih kot izhodišče za strokovno in okolju prijazno kmetovanje na vodovarstvenih območjih v Mestni občini Ljubljana ter na območju vodarne Brest pri Igu v letu 2022

Financer: MOL Koordinator: Janez Sušin

Rodovitnost kmetijskih tal na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana (VVO MOL) spremljamo od leta 2001, na območju vodarne Brest pri Igu (VVO Brest) pa od leta 2015. Projekt ugotavljanja rodovitnosti tal temelji na periodičnem (4-letnem) spremljanju rodovitnosti tal na 240 izbranih kmetijskih zemljiščih na VVO MOL ter na 40 izbranih zemljiščih na VVO Brest. V ta namen bomo v letu 2022 vzorce tal analizirali na kislost (pH), rastlinam lahko dostopni fosfor in kalij ter na vsebnost organske snovi. V okviru projekta bomo kmetom na VVO MOL s pomočjo hitrih talnih nitratnih testov svetovali gnojenje v zaščitenih prostorih (rastlinjaki) ter na prostem. V vzorcih tal in pridelkih bomo ugotavljali ostanke FFS. Pomemben del projekta bo namenjen rednemu izobraževanju kmetov na področju gnojenja in uporabe FFS na VVO.

7.5.1.4.5. Vzorčenje tal ter meritve nevarnih snovi in nitratnega dušika v tleh v okviru uradnega nadzora IRSKGLR v letu 2022

Financer: MKGP, IRSKGLR Koordinator: Janez Sušin

Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) bo v okviru letnega programa za leto 2022 izvedel uradni nadzor, s katerim bo preveril izvajanje in spoštovanje določenih predpisov s področja kmetijstva, ki zagotovljeno varstvo javnega interesa. Javni interes se na kmetijskih zemljiščih izkazuje kot interes ohranjanja kakovosti kmetijskih zemljišč ter površinskih in podzemnih voda pred onesnaženjem z nitrati in nevarnimi snovmi. IRSKGLR bo v okviru uradnega nadzora preveril izvajanje Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17), Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96) ter uredb o VVO, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20). KIS bo pri izvedbi uradnega nadzora sodeloval kot vzorčevalec tal na terenu, izvajalec kemijskih analiz, naročniku pa bomo na podlagi rezultatov kemijskih analiz pripravili tudi strokovno mnenje.

7.5.1.4.6. Kakovost tal na urbanih vrtičkih v Mestni občini Ljubljana v letu 2022 Financer: MOL

Koordinator: Janez Sušin

V Mestni občini Ljubljana (MOL) je na voljo več urbanih vrtičkov, ki jih MOL zainteresiranim uporabnikom oddaja v najem in obdelavo. Leta 2022 bomo v okviru redne kontrole kakovosti tal na izbranih urbanih vrtičkih odvzeli vzorce tal ter v njih ugotavljali parametre onesnaženosti (ostanki FFS, težke kovine) in rodovitnosti (pH, rastlinam lahko dostopni fosfor in kalij, organska snov).

Rezultate analiz s poudarkom na ustreznih priporočilih za gnojenje bomo najemnikom urbanih vrtičkov predstavili na predavanjih, ki jih bo MOL organizirala na območjih vrtičkov.

99

7.5.1.4.7. Izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za izgradnjo 1. Odseka nove prometne povezave med priključkom Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj – Koper do priključka Velenje jug – Sklop 1

Financer: PNZ svetovanje projektiranje d.o.o Koordinator: dr. Borut Vrščaj

V okviru naloge sodelujemo v dveh sklopih. Pri prvem smo izdelali analizo prizadetosti kmetijskih gospodarstev zaradi poteka trase hitre ceste 3. RO Velenje - Šentrupert. Na podlagi analize kakovosti kmetijskih zemljišč pri kateri smo uporabili aktualne podatke kmetijskih zemljišč, smo identificirali kmetijska zemljišča in kmetijska gospodarstva, ki bodo zaradi izgradnje trase najbolj prizadeti. Nabor najbolj prizadetih kmetijskih gospodarstev bo eden glavnih rezultatov in hkrati prioritetna lista za izvajalce individualnih sanacijskih načrtov na kmetijah.

V drugem sklopu naloge, ki še traja bomo izdelali elaborat o uporabi in ravnanju z rodovitnim delom tal, ki bo nastal ob izgradnji tras. Zaradi zamujanja faz v projektu in nerešenih vprašanj v zvezi z definicijo območja posega, s čimer je povezana ocena količin zemljine in potencialne lokacije za odlaganje oz. rekultivacijo KZ se bo delo preneslo iz 2021 tudi na 2022.

In document Program dela in finančni načrt za leto 2022 (Strani 92-99)