• Rezultati Niso Bili Najdeni

Kako si starši in strokovni delavci predstavljajo uspešno sodelovanje

6. EMPIRIČNI DEL

6.4 Rezultati in interpretacija

6.4.5 Kako si starši in strokovni delavci predstavljajo uspešno sodelovanje

Zadnje vprašanje v obeh anketnih vprašalnikih je bilo, kako si starši in strokovni delavci predstavljajo uspešno sodelovanje. Odgovori so bili zelo različni, nekateri pa so se tudi ponavljali. Večina staršev je zapisala, da so s sodelovanjem že sedaj izjemno zadovoljni, da je bistvenega pomena komunikacija ob predaji dnevnih informacij o otroku (počutje otroka tekom dneva). Večkrat so omenili tudi to, da si želijo več komunikacije in da bi vrtec večkrat upošteval mnenje staršev. Po mnenju staršev pa je povod za uspešno sodelovanje med starši in vzgojitelji poštena komunikacija. Nekaj staršev je zapisalo tako:

- »Predvsem naj se poskrbi za dobro počutje otrok in vzgojiteljev. Starši moramo biti tu za podporo vzgojiteljem, da lahko izvršijo proces, ki ga morajo oddelati.«

- »Sodelovanje temelji na medsebojnem zaupanju. Zaposleni razumejo stisko otrok in so pri reševanju le-te pripravljeni prisluhniti staršem.«

35

- »Z dobro komunikacijo, kar pomeni dosledno upoštevanje želja staršev, upoštevanje predlogov in sprejemanje kompromisov. Z zadovoljnim staršem pride tudi zadovoljen otrok.«

- »Pomembna je komunikacija pri oddaji in sprejemu otroka ter govorilne ure, da vidiva kako otrok napreduje.«

- »Uspešno sodelovanje si predstavljam tako, kot je zdaj! Velik poklon vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam! Delo občudovanja vredno!!!«

Po mnenju strokovni delavcev temelji uspešno sodelovanje med njimi in starši predvsem na odkriti in spoštljivi komunikaciji, iskanju skupnih rešitev in zaupanju. Nekateri si želijo, da bi se starši bolje odzivali na njihove pobude in predloge. Nekaj strokovnih delavcev je zapisalo tako:

- »Uspešno sodelovanje si predstavljam tako, da vsi iščemo skupne cilje, ki služijo za dobrobit otroka. Skupni cilji, reševanje konfliktov ter konstantni trud za dobro dvosmerno komunikacijo so najpomembnejši za uspeh.«

- »Pomembna je odkritost na obeh straneh. Sprotno reševanje morebitnih težav.«

- »Sodelovanje med nami in starši mora biti vzajemno in temeljiti na odprti, iskreni in korektni komunikaciji. Le z dobrim sodelovanjem in iskreno komunikacijo bomo lahko uspešno reševali dileme, stiske in pomisleke, ki jih starši imajo.«

- »Uspešno sodelovanje je rezultat dvosmerne komunikacije, spoštovanja in poslušanja na obeh straneh. Vzgojitelji smo tu, da otrokom omogočimo čim bolj varno in toplo, spodbudno okolje, ki pa ga lahko oblikujemo le s sodelovanjem z otrokovo družino.«

- »Ko se za uspešno sodelovanje trudita obe strani! Vsem nam je najpomembnejše, da se otrok v vrtcu počuti dobro, zato moramo odgovorno in premišljeno sodelovati in se truditi za dobro komunikacijo.«

36

7 ZAKLJUČEK

Cilj mojega diplomskega dela je bil izvedeti več o sodelovanju med vrtcem in starši, kakšno je mnenje staršev in strokovnih delavcev o tem in kaj si oboji še pri tem želijo spremeniti ali dodati. V raziskavi smo najprej želeli izvedeti, na kakšen način se starši vključujejo v vrtec.

Ugotovili smo, da je za starše izjemnega pomena uvajanje otroka v vrtec, saj so prav vsi vprašani odgovorili enotno. Izjemnega pomena, po mnenju staršev, so še govorilne ure in komunikacija pri oddaji in sprejemu otroka. Tudi za strokovne delavce je izjemnega pomena uvajanje otroka v vrtec in pa roditeljski sestanek. Starši so z izbiro izobraževanj, ki jih ponuja vrtec v večini izjemno zadovoljni in se jih v večini tudi udeležujejo. Ugotovili smo tudi, da se starši najpogosteje udeležujejo formalnih oblik sodelovanja z vrtcem. Ker deluje vrtec na dvojezičnem območju, je bistvenega pomena komunikacija – dvojezična. Starši so bili mnenja, da strokovni delavci zelo dobro obvladajo madžarščino in da je komunikacija med njimi enakovredna. Tudi strokovni delavci so bili mnenja, da je njihova komunikacija s starši glede dvojezičnosti enakovredna. Starši in vzgojitelji so se enotno strinjali s trditvijo, da dobro sodelovanje s starši pripomore k boljši kakovosti vrtca.

Starši in strokovni delavci se morajo v vsakem trenutku zavedati, da je sodelovanje med njimi izjemnega pomena. Tako starši kot strokovni delavci se morajo vsakodnevno truditi, prilagajati, sprejemati kompromise in si predvsem zaupati ter znati komunicirati. Na dvojezičnem območju pride komunikacija še posebej do izraza, saj je potrebno še več prilagajanja glede dvojezičnosti in kulture same.

37

38

8 LITERATURA

Asen, E. (1998). Družine. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Bahovec Dolar, E. In Golobič Bregar, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in straše. Ljubljana: DZS.

Beguš, R. (2012). Partnerstvo med vzgojitelji in starši. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 25-34). Ljubljana. Mib.

Berčnik, S. (2014). Sodelovanje s starši kot del vzgojne zasnove javnega vrtca in šole.

Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Čačinovič Vogrinčič, G. (1995). Družina – pravica do resničnosti. V J. Ramovš (ur.). Družina:

zbornik (str. 123-128). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno.

Devjak, T., Berčnik, S. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Fridrih, A. (2012). Skupaj od vstopa v jasli pa do vstopa v šolo. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 75-85). Ljubljana. Mib.

Furlan, M. (2002). Simultana ali sukcesivna dvojezičnost – to je dilema. Psihološka obzorja.

11. (4), str. 55-68.

Hornby, G. (2000). Inproving parental involvment. Great Britain: Biddles Ltd.

Intihar, D., Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Janež, N. (1998). Vzgoja je skupna naloga staršev in vzgojiteljev. V: Žerovnik, A. (ur.), Državljanski forum za humano šolo: Družina-šola: Zbornik simpozija Svetovni slovenski kongres 6. in 7. november 1997. Ljubljana: Družina: Pedagoški inštitut, str. 319-321.

39

Kalin, J. (2003). Različnost pričakovanj, možnosti in izzivi pri sodelovanju razrednika s starši.

V: Ternavčevič, A. (ur.) Sodelovanje s starši da, toda kako? Ljubljana: Šola za ravnatelje. str.

135-148.

Knaflič, L. (2010). Pismenost in dvojezičnost. Sodobna pedagogika, letnik 61 (127), št. 2, str.

280-294.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Urad za šolstvo.

Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana:

Misch, Oblak in Schwarz.

Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Lepičnik Vodopivec, J. (2013). Partnerstvo s starši – vrednote, prepričanja, dileme. V B.

Vrbovšek (ur.). Vrednote, prepričanja in dileme v vrtcu (str. 20-30). Ljubljana: Supra.

Logar, D. (2012). Delovni odnos med vzgojiteljicami in starši. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 35-42). Ljubljana. Mib.

Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

Praper, P. (1995). Tako majhen, pa že nervozen1?: predsodki in resnice o nervozi pri otroku.

Nova Gorica: Educa.

Prodanović, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: UNIVERSUM.

Rener, T. (1995). Družine: Različne, enakopravne. Ljubljana: VITRUM.

Rener, T., Sedmak, M., Švab, A. in Urek, M. (2006). Družine in družinsko življenje v Sloveniji.

Koper: Založba Annales.

Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: Ewo.

40

Toth. T., Hozjan T., (2012). Zagotavljanje kakovosti partnerskega odnosa. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 65-74). Ljubljana. Mib.

Sitar Surić, S. (2014). Soskrbništvo – rejništvo za postmoderno socialno delo. Socialno delo = Social work, 53 (2), 109-114.

Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V: Žerovnik, A. (ur.), Državljanski forum za humano šolo: Družina - šola: Zbornik simpozija Svetovni slovenski kongres 6. in 7.

november 1997. Ljubljana: Družina: Pedagoški inštitut, str. 110-123.

Žnidaršič, M. (2012). Sodobni pogledi na sodelovanje med vrtcem in starši. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 6-15) Ljubljana. MiB.

41

9 VIRI

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Pridobljeno 26. 7. 2020, s spletne strani:

https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=dvojezi%C4%8Dnost Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih/ZZZDR/. Pridobljeno 20. 6. 2020 s spletne strani:

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#

Zakon o vrtcih/ZVrt/. Pridobljeno 1. 7. 2020 s spletne strani:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447#

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja/ZOFVI/. Pridobljeno 1. 7. 2020 s spletne strani:

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445

Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja/ZPIMVI/. Pridobljeno 1. 7. 2020 s spletne strani:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2611

42

10 PRILOGE