6. EMPIRIČNI DEL
6.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Predšolske ustanove niso nadomestilo za družinsko okolje, zato je pomembno, da sta vrtec in družina povezana preko otroka, saj prispeva k boljši učinkovitosti vrtca. Odnos med starši in vzgojno-izobraževalno ustanovo največkrat vključuje deljenje odgovornosti, moči, izkazovanje naklonjenosti, iskanje skupnih ciljev in vzajemno delovanje. To je partnerski odnos, ki vključuje predvsem skupen občutek namena, medsebojno spoštovanje ter pripravljenost za pogajanje in sprejemanje kompromisov. Sodelovanje med starši in vrtcem definira skupna zavezanost ciljem, etos razumevanja in odprtosti v odnosih med vrtcem in starši. Za vzpostavljanje dobrega sodelovanja s starši je pomembno vzpostavljanje dobre komunikacije. Starši in vzgojitelji se morajo naučiti poslušati drug drugega, se med seboj podpirati, ustrezno reševati težave, ne glede na to, ali gre za težave pri njihovem otroku, oddelku ali za težave na ravni cele vzgojno-izobraževalne ustanove (Berčnik in Devjak, 2018).
Težave v komunikaciji se lahko pojavijo tudi na dvojezičnih območjih. V Prekmurju, natančneje v Lendavi, živi madžarska narodnostna skupnost, zato je v tukajšnjih vrtcih nujno in potrebno aktivno znanje tudi madžarskega jezika. Dvojezičnost je potrebna predvsem v komunikaciji z družinami, kjer je primarni jezik madžarščina. Ker živim na dvojezičnem območju in sem tudi sam dvojezičen,, se mi porajajo različna vprašanja glede vzpostavitve dobre komunikacije in sodelovanja z družinami otrok, kjer njihov primarni jezik ni slovenščina.
Kot bodoči vzgojitelj predšolskih otrok si želim, da bi komunikacija med mano in starši potekala vzajemno, spoštljivo in v dobrobit otroka. To je razlog, zakaj si želim področje sodelovanja s starši še posebej raziskati in ugotoviti, kaj lahko skupaj storimo za dobro, pozitivno klimo in zadovoljstvo vseh nas.
V empirični raziskavi želim ugotoviti, na kakšen način se starši vključujejo v dvojezični vrtec v Lendavi, katere oblike sodelovanja se najpogosteje uporabljajo v dvojezičnem vrtcu, ugotoviti, kakšna je komunikacija med vzgojiteljem in starši v dvojezičnem vrtcu ter preučiti mnenja staršev o vključenosti v življenje in delo dvojezičnega vrtca v Lendavi.
25 6.2 Razčlenitev raziskovalnega problema 6.2.1 Raziskovalna vprašanja
R1 Katere so po mnenju staršev najpogostejše oblike sodelovanja v dvojezičnem vrtcu v Lendavi?
R2 Katere so po mnenju strokovnih delavcev najpogostejše oblike sodelovanja v dvojezičnem vrtcu v Lendavi?
R3 Katerih oblik sodelovanja se starši najpogosteje udeležujejo?
R4 Ali se pojavljajo jezikovne prepreke pri komunikaciji med vzgojiteljem in starši v dvojezičnem vrtcu v Lendavi?
R5 Kakšno je mnenje staršev o njihovi vključenosti v življenje in delo dvojezičnega vrtca v Lendavi?
6.2.2 Raziskovalne hipoteze
H1 Starši se vključujejo v življenje in delo v dvojezičnem vrtcu Lendava preko govorilnih ur in uvajanja otroka v vrtec.
H 2 Strokovni delavci kot pomembno obliko sodelovanja med vrtcem in starši ocenjujejo skupne delavnice, prireditve in aktivno vključevanje staršev v proces vrtca.
H3 Starši se najpogosteje udeležujejo formalni oblik sodelovanja med vrtcem in starši.
H4 Predvidevamo, da večina staršev meni, da strokovni delavci v zadostni meri obvladajo madžarski jezik.
H5 Večina staršev meni, da vrtec naredi dovolj za njihovo vključenost v vzgojno-izobraževalni proces.
6.3 Raziskovalna metoda
6.3.1 Osnovna raziskovalna metoda
Empirična raziskava temelji na kvantitativni raziskovalni paradigmi. Uporabili bomo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja, s katero bomo opisali ugotovljeno stanje.
6.3.2 Opis vzorca
Vzorec predstavlja 40 strokovnih delavcev (iz 5-ih dvojezičnih enot Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda) in 40 staršev otrok, ki obiskujejo Vrtec Lendava – Lendavai Óvoda DE I.
26
Strokovni delavci so v večini ženskega spola, 97,5 % in moškega v deležu 2,5 %. Strokovnih delavcev na delovnem mestu vzgojiteljice je 80 % in 20 % strokovnih delavcev na delovnem mestu vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnikov vzgojitelja. Delovna doba strokovnih delavcev v vrtcu: 32,5 % manj kot pet let, 15 % od 5 do 10 let, 22,5 % od 10 do 15, 12,5 % od 15 do 20 let in 17,5 % več kot 20 let.
Starše predstavlja 80 % mater in 20 % očetov. Starost staršev: 32,5 % od 25 do 30 let, 17,5 % od 30 do 35 let, 30 % od 35 do 40 let in 20 % 40 ali več let. Srednjo in višjo šolo je zaključilo 12,5 %, visoko 7,5 % in univerzo 67,5 % staršev.
V sodelovanje z vrtcem se najpogosteje vključujeta oba starša enako, 60 %, v primeru vključevanja samo matere, 40 %.
6.3.3 Postopki zbiranja podatkov
Instrumentarij obsega dva anonimna vprašalnika – vprašalnik za strokovne delavce v vrtcu in vprašalnik za starše, ki vsebujeta vprašanja odprtega in zaprtega tipa, petstopenjske ocenjevalne lestvice in lestvico stališč.
Zbiranje podatkov je potekalo septembra 2020, in sicer smo strokovnim delavcem in staršem vprašalnike razdelili osebno, za njihovo izpolnjevanje in vrnitev pa so imeli na voljo en teden.
Strokovnim delavcem sem razdelil 40 vprašalnikov in prav toliko sem dobil izpolnjenih. 40 vprašalnikov sem razdelil tudi staršem in prav toliko sem dobil tudi vrnjenih in izpolnjenih.
6.3.4 Postopki obdelave podatkov
Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom Microsoft Office Word. Uporabili smo naslednje statistične postopke: frekvenčno porazdelitev absolutnih in relativnih frekvenc za opisne spremenljivke ter izračun aritmetičnih sredin za numerične spremenljivke. Rezultate smo prikazali opisno in v obliki strukturnih tabel.
6.4 Rezultati in interpretacija
6.4.1 Mnenje staršev in vzgojiteljev o načinih vključevanja v dvojezični Vrtec Lendava – Lendvai Óvoda
Najprej so nas zanimali pogledi staršev in strokovnih delavcev o pomenu in načinih vključevanja v dvojezični Vrtec Lendava – Lendvai Óvoda. Postavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji: R1 Katere so po mnenju staršev najpogostejše oblike sodelovanja v
27
dvojezičnem vrtcu v Lendavi? R2 Katere so po mnenju strokovnih delavcev najpogostejše oblike sodelovanja v dvojezičnem vrtcu v Lendavi? Postavili smo hipoteze:
H1 Starši se vključujejo v življenje in delo v dvojezičnem Vrtcu Lendava preko govorilnih ur in uvajanja otroka v vrtec.
H 2 Strokovni delavci kot pomembno obliko sodelovanja med vrtcem in starši ocenjujejo skupne delavnice, prireditve in aktivno vključevanje staršev v proces vrtca.
Tabela 1: Mnenje staršev o pomembnosti naštetih oblik sodelovanja z vrtcem Oblika
Večina staršev ocenjuje kot zelo pomembno obliko sodelovanja uvajanje otroka v vrtec (100
%), govorilne ure (90 %), komunikacijo pri oddaji in sprejemu otroka (82, 5 %) in roditeljski sestanek (52,5 %). Kot pomembni obliki sodelovanja je večina izbrala skupne delavnice, prireditve (65 %), aktivno vključevanje v proces vrtca (62,5 %) in komunikacijo po telefonu in e-pošti (42,5 %). Pod nepomembno in povsem nepomembno obliko sodelovanja starši niso uvrstili nobene od naštetih oblik sodelovanja. S tem lahko ugotavljamo, da so za starše vse naštete oblike sodelovanja velikega pomena. Največjo težo ima uvajanje otroka v vrtec, saj so
28
starši ob tem v zares prelomnem trenutku v njihovem življenju in si želijo predvsem dobre komunikacije s strokovnimi delavci.
Na podlagi dobljenih rezultatov potrjujemo hipotezo 1, ki pravi, da starši kot zelo pomembno obliko sodelovanja med vrtcem in starši ocenjujejo govorilne ure in uvajanje otroka v vrtec.
Tabela 2: Mnenje strokovnih delavcev o pomembnosti naštetih oblik sodelovanja z vrtcem Oblika
Večina strokovnih delavcev je kot zelo pomembni obliki sodelovanja s starši označila uvajanje otroka v vrtec (77,5 %) in roditeljski sestanek (65 %). Kot pomembne oblike sodelovanja s starši je večina izbrala skupne delavnice, prireditve in govorilne ure (57,5 %), aktivno vključevanje v proces vrtca (55 %) in komunikacijo po telefonu in e-pošti (42,5 %). Govorilne ure je za pomembno in zelo pomembno obliko sodelovanja s starši označilo enako število strokovnih delavcev (42,5 %). Kot nepomembno obliko sodelovanja je le en strokovni delavec označil skupne delavnice, prireditve (2,5 %). Iz odgovorov lahko sklepamo, da se vzgojitelji
29
zavedajo pomembnosti obveščanja staršev ob uvajanju njihovega otroka v vrtec, saj so to obliko sodelovanja visoko ocenili.
Interpretacija tabele 2 nam potrdi hipotezo 2, ki pravi, da strokovni delavci kot pomembno obliko sodelovanja med vrtcem in starši ocenjujejo skupne delavnice, prireditve in aktivno vključevanje staršev v proces vrtca.
Tabela 3: Zadovoljstvo staršev z izbiro izobraževanj za starše, ki jih ponuja vrtec
Odgovori f f %
Zelo zadovoljen 23 57,5 %
Zadovoljen 15 37,5 %
Srednje zadovoljen 2 5 %
Skupaj 40 100 %
Od staršev smo želeli izvedeti, kako so zadovoljni z izobraževanji, ki jim jih ponuja vrtec.
Večina staršev je zelo zadovoljna z izobraževanji, ki jih ponuja vrtec (57,5 %), nekaj manj staršev je zadovoljnih (37,5 %). Le dva izmed staršev sta z izobraževanji, ki jih ponuja vrtec srednje zadovoljna (5 %). Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da vrtec staršem nudi dovolj pozornosti in jim nudi zadostno število izobraževanj.
6.4.2 Oblike sodelovanja s starši, ki se jih starši najpogosteje udeležujejo Tabela 4: Oblike sodelovanja, ki se jih starši najpogosteje udeležujejo
Odgovori f f %
Formalnih 30 75 %
Neformalnih 0 0 %
Obeh 8 20 %
Nič od naštetega 2 5 %
Skupaj 40 100 %
Starši se najpogosteje udeležujejo formalnih oblik sodelovanja s vrtcem (75 %), takšnih, ki se udeležujejo obeh oblik sodelovanja je 20 %. Zanimivo je to, da je vseeno še nekaj staršev, ki
30
se ne udeležujejo ničesar od naštetega, teh je 5 %. Samo neformalnih oblik se ne udeležuje nobeden izmed staršev.
Na podlagi odgovorov staršev lahko potrdimo hipotezo 3, ki pravi, da se starši najpogosteje udeležujejo formalni oblik sodelovanja med vrtcem in starši.
6.4.3 Mnenje vzgojiteljev in staršev o težavah, ki se pojavljajo pri komunikaciji med vzgojitelji in starši
Tabela 5: Mnenje staršev o tem, da je komunikacija glede rabe jezika (dvojezičnosti) med njimi in starši enakovredna
Odgovori f f %
Se popolnoma strinjam 21 52,5 %
Se strinjam 15 37,5 %
Se ne morem odločiti 4 10 %
Skupaj 40 100 %
Starši se v večini popolnoma strinjajo, da je komunikacija glede rabe jezika (dvojezičnosti) med njimi enakovredna (52,5 %), nekaj manj se jih s trditvijo strinja (37,5 %). Nekaj staršem se ni uspelo odločit (10 %).
Tabela 6: Mnenje strokovnih delavcev o tem, da je komunikacija glede rabe jezika (dvojezičnosti) med njimi in starši enakovredna
Odgovori f f %
Se popolnoma strinjam 10 25 %
Se strinjam 23 57,5 %
Se ne morem odločiti 3 7,5 %
Se ne strinjam 4 10 %
Skupaj 40 100 %
Strokovni delavci se v večini strinjajo, da je komunikacija glede rabe jezika (dvojezičnosti) med njimi in starši enakovredna (57,5 %), nekaj manj se jih popolnoma strinja (25 %) in nekaj
31
je takšnih, ki se ne morejo odločiti (7,5 %). Zanimivo je, da je nekaj tudi takšnih strokovnih delavcev, ki se s trditvijo ne strinjajo (10 %).
Tabela 7: Ocena staršev ali strokovni delavci v zadostni meri obvladajo madžarščino
Odgovori f f %
Odlično 14 35 %
Zelo dobro 16 40 %
Zadovoljivo 10 25 %
Skupaj 40 100 %
Po oceni staršev večina strokovnih delavcev zelo dobro obvlada madžarščino (40 %), nekaj manj odlično (35 %) in zadovoljivo (25 %). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da vzgojitelji zelo dobro obvladajo madžarščino, kar se navsezadnje tudi pričakuje od njih, saj delajo na dvojezičnem območju.
Na podlagi rezultatov lahko potrdimo hipotezo 4, ki pravi, da se starši in strokovni delavci strinjajo, da je med njimi komunikacija glede dvojezičnosti enakovredna. Ali če zapišemo drugače, večina staršev meni, da strokovni delavci v zadostni meri obvladajo madžarski jezik.
Zanimalo nas je tudi mnenje strokovnih delavcev glede pogostosti odzivanja staršev na njihove pobude.
Tabela 8: Mnenje strokovnih delavcev glede pogostosti odzivanja staršev na njihove pobude
Odgovori f f %
Vedno 3 7,5 %
Večinoma da 34 85 %
Včasih 3 7,5 %
Skupaj 40 100 %
Glede na mnenje strokovnih delavcev na odzivanje staršev na njihove pobude se velika večina večinoma odziva na njihove pobude (85 %). Nekateri so se pripravljeni vedno odzvati (7,5 %) in nekateri včasih (7,5 %). Strokovni delavci so mnenja, da so starši v večini pripravljeni
32
sodelovati in sprejemati pobude, ki jih podajo strokovni delavci. Prav tako nas je zanimalo, ali delovna doba strokovnih delavcev pripomore h kakovostnejši komunikaciji s starši.
Tabela 9: Strinjanje strokovnih delavcev s trditvijo, da delovna doba vzgojitelja pripomore h kakovostnejši komunikaciji s starši
Odgovori f f %
Se popolnoma strinjam 19 47,5 %
Se strinjam 17 42,5 %
Se ne morem odločiti 2 5 %
Se ne strinjam 2 5 %
Skupaj 40 100 %
Strokovni delavci se popolnoma strinjajo, da delovna doba vzgojitelja pripomore h kakovostnejši komunikaciji s starši (47,5 %), 42,5 % se jih s trditvijo strinja in 5 % se jih ne more odločiti. Presenetilo me je to, da se 5 % vprašanih strokovnih delavcev s trditvijo ne strinja. Menim, da ima delovna doba strokovnega delavca pomembno vlogo pri komunikaciji s starši.
Tabela 10: Mnenje strokovnih delavcev glede pomembnosti podpore s strani vodstva vrtca pri sodelovanju s starši
Odgovori f f %
Izjemno pomembna 15 37,5 %
Pomembna 25 62,5 %
Skupaj 40 100 %
Strokovni delavci so mnenja, da je podpora s strani vrtca pri njihovem sodelovanju s starši pomembna (62,5 %), izjemnega pomena pa je pri 37,5 % vprašanih strokovnih delavcev. Iz tega lahko sklepamo, da strokovnim delavcem podpora s strani vodstva pomeni veliko, saj ob tem dobijo dodaten zagon in sproščenost pri sodelovanju s starši. Iz naslednje tabele lahko razberemo, za kako kompetentne za sodelovanje s starši so se ocenili strokovni delavci.
33
Tabela 11: Samoocena strokovnih delavcev glede kompetentnosti za sodelovanje s starši Samoocena kompetentnosti za sodelovanje s starši
Delovna doba Zelo kompetenten Kompetenten Manj kompetenten Skupaj
f f % f f % f f % f f %
Manj kot 5 let 0 (0 %) 10 (25 %) 3 (7,5 %) 13 (100 %)
5–10 let 0 (0 %) 6 (15 %) 0 (0 %) 6 (100 %)
10–15 let 6 (15 %) 3 (7,5 %) 0 (0 %) 9 (100 %)
15–20 let 5 (12,5 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 5 (100 %)
Več kot 20 let 7 (17,5 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 7 (100 %)
Vseh delavcev 18 (52,5 %) 19 (40 %) 3 (7,5 %) 40 (100 %)
Kot zelo kompetentni za sodelovanje s starši se ocenjujejo strokovni delavci z 20 let delovne dobe in več (17,5 %). Kot zelo kompetentne na področju sodelovanja s starši se ocenjujejo tudi strokovni delavci, ki so zaposleni v vrtcu od 10–15 let, teh je 15 %, nekaj se jih ocenjuje kot kompetentne (7,5 %) in 12,5 % je tistih, ki so zaposleni v vrtcu od 15–20 let. Strokovni delavci, ki so v vrtcu zaposleni 5–10 let se vsi ocenjujejo kot kompetentne na področju sodelovanja s starši. Strokovni delavci, ki v vrtcu delajo v povprečju manj kot 5 let, se pri sodelovanju s starši ocenjujejo kot kompetentni (25 %) in manj kompetentni (7,5 %). Opazimo lahko, da se nobeden od strokovnih delavcev, ki so v vrtcu zaposleni več kot pet let, ne ocenjuje kot manj kompetentnega pri sodelovanju s starši.
6.4.4 Mnenje staršev o njihovi vključenosti v življenje in delo vrtca
V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno je mnenje staršev o njihovi vključenosti v življenje in delo dvojezičnega vrtca v Lendavi. Postavili smo hipotezo H5: Večina staršev meni, da vrtec naredi dovolj za njihovo vključenost v vzgojno-izobraževalni proces.
34
Tabela 12: Mnenje staršev o njihovi vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces
Odgovori f f %
Da 39 97,5 %
Ne 1 2,5 %
Skupaj 40 100 %
Velika večina staršev (97,5 %) je mnenja, da vrtec naredi dovolj za njihovo vključenost. En starš je mnenja, da vrtec ne naredi dovolj za njihovo vključenost v VIZ-proces. Tu lahko opazimo, da so si starši zelo enotni, saj so v veliki večini zadovoljni z njihovo vključenostjo in prispevkom za dobro delovanje vrtca. Staršu, ki je odgovoril, da vrtec ne naredi dovolj za vključenost v VIZ-proces, sem dal možnost, da navede predloge, kako bi lahko vrtec bolje sodeloval s starši. Starš je omenil, da pogreša šolo za starše, več aktivnosti za starše in otroke, več sprotnih informacij o otrokovih aktivnostih in obnašanju v vrtcu. Zanimiv in razveseljujoč je tudi podatek, da kar 95% staršev meni, da jim strokovni delavci vedno ali večinoma prisluhnejo in upoštevajo njihov nasvet, preostali pa menijo, da se to zgodi le včasih. Večina staršev se tudi popolnoma strinja s trditvijo, da dobro sodelovanje s starši pripomore k boljši kakovosti vrtca (92,5 %). Tudi strokovni delavci (95%) so se popolnoma strinjali s trditvijo, da dobro sodelovanje s starši pripomore k boljši kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu.
6.4.5 Kako si starši in strokovni delavci predstavljajo uspešno sodelovanje
Zadnje vprašanje v obeh anketnih vprašalnikih je bilo, kako si starši in strokovni delavci predstavljajo uspešno sodelovanje. Odgovori so bili zelo različni, nekateri pa so se tudi ponavljali. Večina staršev je zapisala, da so s sodelovanjem že sedaj izjemno zadovoljni, da je bistvenega pomena komunikacija ob predaji dnevnih informacij o otroku (počutje otroka tekom dneva). Večkrat so omenili tudi to, da si želijo več komunikacije in da bi vrtec večkrat upošteval mnenje staršev. Po mnenju staršev pa je povod za uspešno sodelovanje med starši in vzgojitelji poštena komunikacija. Nekaj staršev je zapisalo tako:
- »Predvsem naj se poskrbi za dobro počutje otrok in vzgojiteljev. Starši moramo biti tu za podporo vzgojiteljem, da lahko izvršijo proces, ki ga morajo oddelati.«
- »Sodelovanje temelji na medsebojnem zaupanju. Zaposleni razumejo stisko otrok in so pri reševanju le-te pripravljeni prisluhniti staršem.«
35
- »Z dobro komunikacijo, kar pomeni dosledno upoštevanje želja staršev, upoštevanje predlogov in sprejemanje kompromisov. Z zadovoljnim staršem pride tudi zadovoljen otrok.«
- »Pomembna je komunikacija pri oddaji in sprejemu otroka ter govorilne ure, da vidiva kako otrok napreduje.«
- »Uspešno sodelovanje si predstavljam tako, kot je zdaj! Velik poklon vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam! Delo občudovanja vredno!!!«
Po mnenju strokovni delavcev temelji uspešno sodelovanje med njimi in starši predvsem na odkriti in spoštljivi komunikaciji, iskanju skupnih rešitev in zaupanju. Nekateri si želijo, da bi se starši bolje odzivali na njihove pobude in predloge. Nekaj strokovnih delavcev je zapisalo tako:
- »Uspešno sodelovanje si predstavljam tako, da vsi iščemo skupne cilje, ki služijo za dobrobit otroka. Skupni cilji, reševanje konfliktov ter konstantni trud za dobro dvosmerno komunikacijo so najpomembnejši za uspeh.«
- »Pomembna je odkritost na obeh straneh. Sprotno reševanje morebitnih težav.«
- »Sodelovanje med nami in starši mora biti vzajemno in temeljiti na odprti, iskreni in korektni komunikaciji. Le z dobrim sodelovanjem in iskreno komunikacijo bomo lahko uspešno reševali dileme, stiske in pomisleke, ki jih starši imajo.«
- »Uspešno sodelovanje je rezultat dvosmerne komunikacije, spoštovanja in poslušanja na obeh straneh. Vzgojitelji smo tu, da otrokom omogočimo čim bolj varno in toplo, spodbudno okolje, ki pa ga lahko oblikujemo le s sodelovanjem z otrokovo družino.«
- »Ko se za uspešno sodelovanje trudita obe strani! Vsem nam je najpomembnejše, da se otrok v vrtcu počuti dobro, zato moramo odgovorno in premišljeno sodelovati in se truditi za dobro komunikacijo.«
36
7 ZAKLJUČEK
Cilj mojega diplomskega dela je bil izvedeti več o sodelovanju med vrtcem in starši, kakšno je mnenje staršev in strokovnih delavcev o tem in kaj si oboji še pri tem želijo spremeniti ali dodati. V raziskavi smo najprej želeli izvedeti, na kakšen način se starši vključujejo v vrtec.
Ugotovili smo, da je za starše izjemnega pomena uvajanje otroka v vrtec, saj so prav vsi vprašani odgovorili enotno. Izjemnega pomena, po mnenju staršev, so še govorilne ure in komunikacija pri oddaji in sprejemu otroka. Tudi za strokovne delavce je izjemnega pomena uvajanje otroka v vrtec in pa roditeljski sestanek. Starši so z izbiro izobraževanj, ki jih ponuja vrtec v večini izjemno zadovoljni in se jih v večini tudi udeležujejo. Ugotovili smo tudi, da se starši najpogosteje udeležujejo formalnih oblik sodelovanja z vrtcem. Ker deluje vrtec na dvojezičnem območju, je bistvenega pomena komunikacija – dvojezična. Starši so bili mnenja, da strokovni delavci zelo dobro obvladajo madžarščino in da je komunikacija med njimi enakovredna. Tudi strokovni delavci so bili mnenja, da je njihova komunikacija s starši glede dvojezičnosti enakovredna. Starši in vzgojitelji so se enotno strinjali s trditvijo, da dobro sodelovanje s starši pripomore k boljši kakovosti vrtca.
Starši in strokovni delavci se morajo v vsakem trenutku zavedati, da je sodelovanje med njimi izjemnega pomena. Tako starši kot strokovni delavci se morajo vsakodnevno truditi, prilagajati, sprejemati kompromise in si predvsem zaupati ter znati komunicirati. Na dvojezičnem območju pride komunikacija še posebej do izraza, saj je potrebno še več prilagajanja glede dvojezičnosti in kulture same.
37
38
8 LITERATURA
Asen, E. (1998). Družine. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Bahovec Dolar, E. In Golobič Bregar, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in straše. Ljubljana: DZS.
Beguš, R. (2012). Partnerstvo med vzgojitelji in starši. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 25-34). Ljubljana. Mib.
Berčnik, S. (2014). Sodelovanje s starši kot del vzgojne zasnove javnega vrtca in šole.
Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Čačinovič Vogrinčič, G. (1995). Družina – pravica do resničnosti. V J. Ramovš (ur.). Družina:
zbornik (str. 123-128). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno.
Devjak, T., Berčnik, S. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Fridrih, A. (2012). Skupaj od vstopa v jasli pa do vstopa v šolo. V: M. Željeznov Seničar (Ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši: zbornik/ V. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih. (str. 75-85). Ljubljana. Mib.
Furlan, M. (2002). Simultana ali sukcesivna dvojezičnost – to je dilema. Psihološka obzorja.
Furlan, M. (2002). Simultana ali sukcesivna dvojezičnost – to je dilema. Psihološka obzorja.