54 5 PRAKTIČNI DEL 5.1 Začetna skica
5.6 Končni izdelek
Končni izdelek sem najprej načrtoval v obliki knjige, saj vidim v gleda-nju in bragleda-nju fotoknjige nekaj pomembnih prednosti v primerjavi z ogledom fotografij na razstavi. Interakcija s fotoknjigo, sploh če smo jo kupili in jo imamo doma, je veliko bolj sproščena in umirjena od obiska razstave. Pri knjigi nismo vezani na prostor in čas. Izberemo si lahko, kje, kdaj in kako jo bomo prebirali, in na ta način zmanjšamo učinek okolja na izkušnjo. Razstava je časovno omejena, knjiga pa traja dlje časa in si jo, v primerjavi z razstavo, lažje večkrat ogledamo in na ta način večkrat različno doživimo.
Vseeno pa se mi je knjižna oblika zdela preveč zaprta in določena oblika predstavitve, tudi če jo gledalec lista od zadaj naprej ali pa skače med stranmi. Hotel sem izdelati le zbirko gradiva, brez trdno določene oblike, sosledja fotografij, narativa in sopostavitev. To me je vodilo k izdelavi končnega dela v obliki »pôka«, kot mu sam pravim. Nastal je skupek listov, na katerih je natisnjeno celotno vizualno gradivo. Listi so skoraj
62 vsi – razen detajlov – enkrat prepognjeni in so lahko zloženi drug v drugega. Delo ima ob začetku prebiranja sicer določen vrstni red, a se med pregledovanjem lahko pomeša. Skupek listov se brez problema razstavi, kar omogoča nešteto različnih branj. Vse skupaj je pospravljeno v poštni kuverti v velikosti 37 × 48 cm.
Slika 54: Printi v kuverti.
Slika 55: Pregledovanje gradiva.
Na pok gledam kot na kup gradiva, ki je stranski produkt raziskovanja in nima vloge dodelanega umetniškega dela. Za zbrano gradivo mi oblika poka še najbolj ustreza, saj se na tak način obdrži občutek neuradne in nevezane vsebine. Fotografije so obdelane in urejene, tudi v format so natančno vstavljene, a prikazujejo surove, nevredne objekte in ne preveč kompleksne računalniško generirane slike. Da bi podoben učinek dose-gel v knjižni obliki, bi za delo in poskuse potreboval veliko več časa.
Izkušnja ogleda vsebine bi bila verjetno prijetnejša, saj kup printov med
63 pregledovanjem ne bi razpadal, a moj glavni namen ni bil ustvariti
prijet-ne izkušnje.
Začetni namen praktičnega dela sem si zastavil kot prenos misli in razi-skovanih elementov razstave v vizualni jezik ter poskus odpiranja novih možnosti in pogledov na obravnavano temo. V raziskovalnem delu sem skušal odgovoriti na svoje vprašanje, zakaj so razstave čudne, v praktič-nem delu pa v vizualpraktič-nem jeziku ponudim lastni pogled na obravnavano.
Raziskovane teme oziroma elemente razstave sem želel v praktični del vključiti na bolj subtilen način. Nisem želel, da bi bile podobe v vlogi nazornih ilustracij. Vedel pa sem, da se ilustriranju vsebine raziskoval-nega dela ne bom mogel povsem izogniti. V nabor podob so vključene tudi podobe, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega z obravnavano temo.
Take puščajo še največ prostora za individualno interpretacijo, ki pa je v nevezanem poku z naključnimi sopostavitvami še bolj odprta.
Galerijska »ovojnica« ščiti dela fizično in tudi psihično pred razvredno-tenjem in vsakdanjim kontekstom. Moja kuverta pa ima zgolj uporabno vlogo, kar daje delu bolj vsakdanji, dostopen in iskren značaj, tudi če se pojavi na razstavi.
Slika 56: Fotografija »poka« na razstavi Ponjava.
64
6 ZAKLJUČEK
Z raziskovanjem izvorov razstavljanja, umetniškega trga, kuratorske funkcije in institucije sem si pojasnil mnoge nejasnosti glede razstav.
Na ta način v primerjavi z izvornimi oblikami lažje razumem trenutno stanje tega kompleksnega in širokega polja, ki ga umetniške razstave pokrivajo – in zakrivajo. Velik del mojega nelagodja in čudnega občutka je verjetno izviral prav iz mistificiranja in zakrivanja tržnih, kuratorskih in institucionalnih vidikov razstave. Ob obisku razstav sem imel občutek, da nekaj manjka, da ni vse iskreno in transparentno, kar se je izkazalo za resnično. Razstava je pojav, ki je veliko bolj povezan s trgom, kot se mi je zdelo na začetku. Tu določeno mero prispeva tudi specifičnost slovenskega prostora. Razstava je rezultat mnogih interesov. Večja kot je, več različnih interesov zastopa. Razstave se pogosto predstavljajo drugače, kot zares so. Za potencialne obiskovalce ustvarjajo predstave in pričakovanja, ki ob obisku razstave trčijo v realnost ter povzročajo nelagodje in nejasnosti.
Zdaj, ko o razstavah vem malo več, so obiski razstav postali lažji.
Razstave se mi včasih še vedno zdijo čudne, ampak njihove namene in elemente bolje razumem, kar mi ob obisku ne povzroča več nelagodja.
Če želimo povečati možnost, da je obisk razstave pozitivna izkušnja, od razstave ne smemo pričakovati preveč. Tudi od sebe ne smemo pričakovati preveč – v bistvu je najbolje, da se znebimo čim več pričakovanj. Zavedati se moramo, da so večje razstave lahko zelo naporne ter zahtevajo veliko časa, energije in zbranosti. Hkrati pa ne smemo razstav jemati preveč resno – svetost prostora in eksponatov je le navidezna. Kljub temu, da se je v razstavnih prostorih težko sprostiti, je najbolje, da smo čim bolj sproščeni. Na nejasnosti pa se ne odzivajmo negativno.
Razstavljena fotografija ponuja na ogled veliko več informacij od tiste v knjigi, a kontekst in postavitev razstave pogosto onemogočata sproščen in poglobljen ogled fotografij. Podobno kot napisi razstavljene fotografije za poglobljeno branje zahtevajo neudoben, dolgotrajen, stoječ in statičen položaj. Velikokrat mi je dovolj, če razstavo doživim prek fotografije, če pa se mi zdi zares zanimiva in vredna obiska, jo obiščem še fizično.
Za obravnavane teme obstaja veliko literature, zanimivih primerov razstav, primerov umetniških praks in različnih pogledov na temo.
V pregledani literaturi se pogosto pojavljajo le pregledi razstav v določenem obdobju ali galeriji, primanjkuje pa ukvarjanja z osnovnimi vprašanji in elementi razstave – ti se največkrat jemljejo za samoumevne.
65 Raziskava širšega konteksta umetniških razstav mi je omogočila lažjo
orientacijo v kompleksnem umetniškem svetu. Kljub pomanjkanju izkušenj se bom tako lažje odločil, v katero smer bom nadaljeval svoje delo. V praktičnem delu sem predstavil svoj pogled na obravnavano temo in prikazal nastavke za nadaljnje delo.
66
Literatura
About, Gregor Podnar, dostopno na <http://gregorpodnar.com/about/>
(21. 7. 2021).
ALTSHULER, Bruce, Salon to biennial – exhibitions that made art histo-ry: volume I: 1863–1959, London 2008.
—, Biennials and beyond – exhibitions that made art history: 1962–2002, London 2013.
BACKSTEIN, Joseph, Bulldozer: the underground exhibition that revo-lutionised russia’s art scene, The Guardian, 17. 9. 2014, dostopno na
<https://www.theguardian.com/world/2014/sep/17/bulldozer-undergroun-d-exhibition-revolutionised-russian-art> (28. 3. 2021).
BENJAMIN, Walter, Izbrani spisi, Ljubljana 1998.
BERENS, Jessica, Freeze: 20 years on, The Guardian, 1. 6. 2008, dosto-pno na <https://www.theguardian.com/artanddesign/2008/jun/01/art> (28.
3. 2021).
BESHTY, Walead, Picture industry: a provisional history of the technical image 1844–2018, Arles 2018.
BITGOOD, Stephen, An attention-value model of museum visitors, Nati-onal Air and Space Museum, dostopno na <https://airandspace.si.edu/rfp/
exhibitions/files/j1-exhibition-guidelines/3/An%20Attention-Value%20 Model%20of%20Museum%20Visitors.pdf> (9. 4. 2021).
CHADWICK, Stephanie, 291 – Little galleries of the photo secession, Khan Academy, dostopno na <https://www.khanacademy.org/humaniti- es/art-1010/american-art-to-wwii/291/a/291little-galleries-of-the-pho-to-secession> (16. 7. 2021).
CHARNEY, Noah, Spoznajmo sodobne slovenske umetnike, MMC RTV Slovenija, 30. 12. 2020, dostopno na <https://www.rtvslo.si/kolumne/
spoznajmo-sodobne-slovenske-umetnike/547292> (10. 4. 2021).
DAVEY, Gareth, What is museum fatigue?, Visitor Studies Today, 8/3, 2005, str. 17–21.
67 EMERY, Tom, How many likes for Da Vinci? Why it’s fine to take
pictures in an art gallery, The Guardian, 16. 8. 2019, dostopno na
<https://www.theguardian.com/artanddesign/2019/aug/16/photographs--smartphones-art-galleries-exhibitions-visitors> (26. 6. 2021).
Fototot (ur: Marijan Susovski), Galerija suvremene umjetnosti, Zagreb, 1977.
FRIED, Michael, Why photography matters as art as never before, New Haven 2009.
FRIZOT, Michel, A new history of photography, Köln 1998.
FULLERTON, Elizabeth, How Britain’s shocking art movement got its start, BBC, 25. 4. 2016, dostopno na <https://www.bbc.com/culture/
article/20160419-freeze-how-britains-shocking-art-movement-began>
(28. 3. 2021).
GREENBERG, Reesa, Bruce W. FERGUSON in Sandy NAIRNE, Thin-king about exhibitions, London 2005.
HABERMAS, Jürgen, Strukturne spremembe javnosti, Ljubljana 1989.
HOFFMANN, Jens, Show time: the 50 most influential exhibitions of contemporary art, London 2014.
HUGHES, Philip, Exhibition design, London 2013.
IVES GILMAN, Benjamin, Museum fatigue, The scientific monthly, 2/1, januar 1916, str. 62–74.
KAČ, Maja, “Nismo si predstavljali, da je bilo razstavljanja toliko”, MMC RTV Slovenija, 11. 12. 2019, dostopno na <https://www.rtvslo.si/
kultura/vizualna-umetnost/nismo-si-predstavljali-da-je-bilo-razstavljanja--toliko/507401> (28. 3. 2021).
KELLY, Brian P., The high cost of art fairs, The wall street journal, 3. 3.
2020, dostopno na <https://www.wsj.com/articles/the-high-cost-of-art-fa-irs-11583271207> (11. 4. 2021)
KIRCHBERG, Volker in Martin TRÖNDLE, Experiencing exhibitions:
a review of studies on visitor experiences in museums, Curator The Museum Journal, 55/4, oktober 2012, str. 435–452.
Kratek oris prireditve, Grafični bienale Ljubljana, dostopno na <https://
bienale.si/o-bienalu/> (21. 7. 2021).
68 KRAUSS, Rosalind, Notes on the index: seventies art in america, Octo-ber, 3, pomlad 1977, str. 68–81.
Lishuai, 2020 Global auction art market report, ArtPro, dostopno na
<https://artpro.com/news/4206> (7. 4. 2021).
Little galleries of the photo-secession/291, Art Institute of Chicago, dostopno na <https://archive.artic.edu/stieglitz/little-galleries-of-the-pho-to-secession291/> (16. 7. 2021).
LORENC, Jan, Lee SKOLNICK in Craig BERGER, What is exhibition design?, Hove 2007.
Louise Lawler. Big (adjusted to fit) 2002/2003/2016, The useum of modern art, dostopno na <https://www.moma.org/collection/
works/204434> (7. 7. 2021).
MARINCOLA, Paula, What makes a great exhibition?, Philadelphia 2006.
MATCHAR, Emily, How instagram is changing the way we design cultural spaces, Smithsonian Magazine, 8. 11. 2017, dostopno na <https://
www.smithsonianmag.com/innovation/how-instagram-changing-way-we--design-cultural-spaces-180967071/> (24. 6. 2021).
NEČIMER, Manca, OHO, Pojmovnik slovenske umetnosti 1945-2005, dostopno na <http://www.pojmovnik.si/koncept/oho/> (21. 7. 2021).
O’DOHERTY, Brian, Inside the white cube: the ideology of the gallery space (expanded edition), San Francisco 1999.
Razstava, Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, dostopno na <https://fran.si/133/sskj2-slo- var-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4525408/razstava?FilteredDictiona-ryIds=133&V iew=1&Query=razstava> (27. 7. 2021).
SHARP, Chris, Theory of the minor, Mousse Magazine, dostopno na
<http://moussemagazine.it/theory-of-the-minor-chris-sharp-2017/> (12.
4. 2021).
SONTAG, Susan, O fotografiji, Ljubljana 2001.
SOSIČ, Sarival, Vizualni nagovori: postavitve likovnih razstav 20. stole-tja v Sloveniji, Ljubljana 2006.
69 STANISZEWSKI, Mary Anne, The power of display: a history of
exhibi-tion installaexhibi-tions at the museum of modern art, Cambridge 2001.
Šola, Svet umetnosti | world of art, dostopno na <http://www.worldofart.
org/aktualno/sola> (11. 8. 2021).
THOMPSON, Don, The $12 million stuffed shark: the curious economics of contemporary art, New York 2010.
Tomislav Gotovac, Documenta 14, dostopno na <https://www.documen-ta14.de/en/artists/16200/tomislav-gotovac> (18. 7. 2021).
Ulay Fototot, De Appel, dostopno na <https://deappel.nl/en/events/ulay--fototot> (16. 7. 2021).
YACAVONE, Kathrin, The cultural institutionalization of photography in France: a brief history, Nottingham French Studies, 53, 2014, str.
122–135.
ŽEROVC, Beti, Umetnost kuratorjev: vloga kuratorjev v sodobni umetnosti, Ljubljana 2010.
1. mednarodna grafična razstava, Grafični bienale Ljubljana, dostopno na
<https://bienale.si/1> (21. 7. 2021).
1858 Exhibition of the photographic society of London, Victoria and Albert Museum, dostopno na <www.vam.ac.uk/content/articles/0-9/
1858-exhibition-of-the-photographic-society-of-london/> (15. 6. 2021).
2. mednarodna grafična razstava, Grafični bienale Ljubljana, dostopno na
<https://bienale.si/2> (21. 7. 2021).
70