• Rezultati Niso Bili Najdeni

Sestavni deli škripca (Petrovec idr., 2014)

In document 2.1 OPREDELITEV POUKA NA PROSTEM (Strani 37-51)

Poznamo pritrjene in gibljive škripce. Pritrjeni škripec pritrdimo višje, kot je višina, do katere želimo dvigniti breme. Pri tem vlečemo z enako silo, kot je teža bremena, le da lažje vlečemo navzdol in si pomagamo z lastno težo. Tako spremenimo le smer delovanja sile vlečenja. Tak škripec najpogosteje srečamo na gradbišču. Pri gibljivem škripcu vrv pritrdimo višje, kot je višina, do katere želimo dvigniti breme. Ker ima gibljivi škripec prosto os, se premika skupaj z bremenom. Delo opravljamo z dvakrat manjšo silo. Polovico teže bremena nosi pritrjena vrv.

Pri tem moramo povleči dvakrat daljšo vrv, kot je višina dviga bremena. Škripčevje je sestavljeno iz poljubnega števila pritrjenih in gibljivih škripcev. Sila, potrebna za dvigovanje bremena, je manjša od teže bremena. Več kot je koles, manjša sila je potrebna za dvig bremena.

Škripec se največkrat uporablja za ročno dvigovanje bremen (Petrovec idr., 2014).

2.4.4 Napačne predstave o silah in gibanju

Predšolski otroci in osnovnošolci imajo tudi pri temi sile in gibanja napačne predstave. Te se pojavijo predvsem zato, ker sil, ki delujejo na predmete (tako v mirovanju kot gibanju), ne moremo videti (Monach in Turford, 2019). Tako otroci na podlagi (slučajnega) opazovanja sami razvijajo teorije in konstruirajo pojme. Ideje, ki pri tem nastanejo, temeljijo le na govoricah in so osnova za naivno in neznanstveno sprejemanje sveta (Krnel, 1993).

Otroci menijo, da na predmete, ki so v mirovanju, ne deluje nobena sila. Prav tako menijo, da se predmet ustavi takrat, ko ga nehamo potiskati. Gibanje predmeta se ustavi zaradi različnih sil, ki nanj delujejo. Predmet je v mirovanju, kadar je vsota vseh sil, ki delujejo nanj, enaka nič (Monach in Turford, 2019).

Otroci med spontano igro in raziskovanjem spoznavajo ravnotežje. Najprej ga spoznajo med gradnjo stolpa, ki ga gradijo iz kock različnih velikosti. Spoznajo, da majhna kocka ne more podpirati večje, razen če je razporeditev mase enakomerna. Otroci med četrtim in devetim letom starosti niso zmožni vzpostaviti ravnovesja dveh (ali več) bremen z različno maso, ki so postavljena na vsakem koncu palice (tj. na gugalnici prevesnici oz. vzvodu). Menijo, da bo gugalnica prevesnica v ravnovesju, ko bodo bremena (z različno maso) postavljena v enaki

24

oddaljenosti od vrtišča (torej bosta imeli desna in leva ročica enako dolžino). Ker se gugalnica prevesnica prevesi na stran težjega bremena, menijo, da se ravnovesja ne da vzpostaviti. Mnenje otrok je tudi, da lahko vse uravnovesimo le tako, da vrtišče postavimo na sredino (Pine, Messer in John, 2001). Otroci menijo, da breme s pomočjo vzvoda najlažje dvignemo takrat, ko vrtišče postavimo na sredino vzvoda. Vemo, da čim krajša kot je ročica na strani bremena in čim daljša kot je ročica, kjer prijemlje sila roke, tem manjša sila je potrebna, da breme z vzvodom dvignemo oz. ga premaknemo (Monach in Turford, 2019).

Napačne predstave se pojavijo tudi pri uporabi preprostih naprav in strojev. Učenci menijo, da naprave, orodja in stroji za delovanje potrebujejo motor. Prav tako menijo, da ti človeku omogočajo, da opravi manj dela (Pine idr., 2001). Različne naprave in orodja (klanec, vzvod, škripec itn.) nam omogočajo, da si olajšamo delo, saj lahko z manjšo silo opravimo enako veliko delo. To dosežemo tako, da podaljšamo pot, na kateri deluje sila. To pomeni, da delamo z manjšo silo, ki deluje na večji razdalji oz. poti (Repnik idr., 2014).

25

3 EMPIRIČNI DEL

Empirični del magistrskega dela vsebuje predstavitev raziskave o poučevanju izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja na prostem pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole. Prvi dve podpoglavji zajemata opredelitev raziskovalnega problema in raziskovalna vprašanja, v tretjem podpoglavju sta opisani metoda in raziskovalni pristop, na koncu sledita še podrobna analiza rezultatov z interpretacijo in sklepna diskusija.

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Izsledki raziskav tako doma kot v tujini kažejo, da osnovnošolski in tudi srednješolski učenci izgubljajo motivacijo za pouk in učenje naravoslovja (Juriševič, 2014; Murphy in Beggs, 2003).

Po besedah M. Juriševič (2014) lahko na upad motivacije vplivajo neustrezne oblike in metode poučevanja, prenasičenost učnih načrtov (predvsem s podatki in teorijami, ki niso povezane z vsakdanjim življenjem, učenci tako ne vidijo pravega smisla v učenju) in še mnogo drugih dejavnikov. V raziskavi, ki jo je leta 2017 opravil Department of Children and Youth Affairs (Department of Children and Youth Affairs, 2017), je največ učencev (75 %) navedlo, da se pri pouku največ naučijo, kadar so aktivni sami. Na primer, ko izvajajo zanimive eksperimente, ko poteka diskusija itn.), pa tudi takrat, ko lahko delajo v parih ali v manjših skupinah (56 %).

Učenci so tudi dodali, da bi morali učitelji organizirati več aktivnosti zunaj na prostem, kjer bi se lahko gibali. Ena izmed oblik organiziranega učenja, ki poteka zunaj šolskih stavb na različnih lokacijah, je tudi pouk na prostem. Izsledki raziskave, ki jo je opravila M. Novljan (2018), so pokazali, da učitelji pri predmetu naravoslovje in tehnika izvajajo pouk na prostem v okolici šole v povprečju 13 %, kar pomeni enkrat ali dvakrat na mesec. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti, kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si učenci 5. razreda osnovne šole pri pouku naravoslovja in tehnike najbolj želeli, kakšne so njihove izkušnje in mnenje o pouku na prostem. Prav tako smo želeli ugotoviti, katere napačne predstave s področja sile in gibanja identificiramo pri učencih in kako oblikovati učni pristop, ki omogoča odpravo le-teh. Zanimala nas je tudi učenčeva ocena uporabljenega učnega pristopa in kako ga reflektira učitelj. Želeli smo tudi ugotoviti, kako in v kolikšni meri se raven pridobljenega znanja o izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja razlikuje med učenci različnih skupin, ki smo jih oblikovali glede na: (1) njihovo mnenje o pouku na prostem, (2) zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ter (3) učni uspeh.

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja (RV):

RV 1: Kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si učenci 5. razreda osnovne šole želeli pri pouku naravoslovja in tehnike?

RV 2: Kakšne so izkušnje učencev 5. razreda osnovne šole s poukom na prostem?

RV 3: Kakšno je mnenje učencev 5. razreda osnovne šole o pouku na prostem?

26

RV 4: Katere napačne predstave pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja identificiramo pri učencih 5. razreda osnovne šole?

RV 5: Kako oblikovati učni pristop, ki omogoča odpravo morebitnih napačnih predstav učencev pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja?

RV 6: Kako in v kolikšni meri se raven pridobljenega znanja o izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja razlikuje med učenci različnih skupin, oblikovanih glede na (1) njihovo mnenje o pouku na prostem, (2) zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ter (3) učni uspeh?

RV 7: Kako učenci 5. razreda osnovne šole ocenjujejo uporabljeni učni pristop pri obravnavi izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja?

RV 8: Kako učitelj reflektira uporabljeni učni pristop pri obravnavi izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja?

3.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in kvalitativni ter kvantitativni raziskovalni pristop, ki se skozi raziskavo prepletata in dopolnjujeta.

3.3.1 Vzorec

Način vzorčenja je neslučajnostni in priložnostni. Vzorec predstavlja 21 učencev 5. razreda izbrane ljubljanske osnovne šole, od tega je 10 deklic in 11 dečkov, starih od 9 do 11 let. Manjše število učencev, vključenih v raziskavo, nam omogoča bolj poglobljeno analizo. Vsak učenec je prejel svojo šifro, s katero je bila omogočena sledljivost.

3.3.2 Postopek zbiranja podatkov

Zbiranje podatkov je potekalo v več korakih, ki smo jih vnaprej načrtovali. Najprej smo stopili v stik z ravnateljem izbrane mestne osnovne šole, mu predstavili načrt raziskave in ga prosili za odobritev. Nato smo učitelju, ki je v tekočem šolskem letu (2019/20) poučeval v petem razredu, na kratko predstavili potek in namen raziskave, posredovali natančnejše informacije in obrazec, s katerim smo pridobili soglasja staršev oziroma skrbnikov, da njihovi otroci lahko sodelujejo v raziskavi. Sodelovanje učencev v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno.

Soglasja (vodstva šole, učitelja in staršev oz. skrbnikov učencev) so v skladu s presojo Komisije za etiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Ko smo jih pridobili, smo učitelju natančno predstavili potek in cilje raziskave ter se dogovorili o datumih izvedb. Raziskavo smo tako izvedli v mesecu septembru in oktobru 2019. Na začetku meseca junija 2020 smo za posameznega učenca pri razredniku pridobili še podatke o zaključni oceni pri predmetu naravoslovje in tehnika ter učnem uspehu.

Pred začetkom izvedbe raziskave smo pripravili vse merske instrumente, ki smo jih v nadaljevanju uporabili pri zbiranju podatkov. Vsi instrumenti (trije anketni vprašalniki in pisni

27

preizkus znanja) so naše avtorsko delo in so namenjeni izključno tej raziskavi. Ustreznost pisnega preizkusa znanja smo pred začetkom raziskave preverili tako, da smo opravili pilotno evalvacijo sestavljenega preizkusa, s pomočjo katere smo ugotovili morebitne pomanjkljivosti in ga optimizirali.

Pred izvedbo učnih ur so učenci rešili preizkus znanja (tj. predtest) za vse izbrane učne vsebine iz tematskega sklopa sile in gibanja. Z njim smo pridobili podatke o predznanju učencev in o njihovih napačnih predstavah. Vsak je na poseben list papirja tudi napisal, kaj bi si o celotni učni vsebini želel izvedeti. Nato so učenci izpolnili dva anketna vprašalnika. S prvim (priloga 6.1) smo pridobili podatke o tem, kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si želeli pri pouku naravoslovja in tehnike, z drugim (priloga 6.2) njihovo mnenje in izkušnje o pouku na prostem. Po končanem prvem zbiranju podatkov smo predteste ter napisane želje o učnih vsebinah in anketni vprašalnik o željah po učnih metodah, učnih oblikah in učnih pristopih pri pouku naravoslovja in tehnike pregledali in analizirali. Na podlagi tega smo oblikovali učne ure. Sledila je izvedba učnih ur na prostem v okolici šole. V zaključku vsake učne ure so učenci takoj ponovno rešili del preverjanja znanja (tj. potest), ki se je navezoval le na obravnavano učno vsebino. Potest je enak predtestu. S potestom smo tako pridobili podatke o ravni pridobljenega znanja. Učenci so nato izpolnili še anketni vprašalnik (priloga 6.3), s katerim smo pridobili njihova mnenja o izvedenem pouku oz. uporabljenem učnem pristopu pri obravnavi izbranih učnih vsebin s področja sile in gibanja.

3.3.3 Opis instrumentov

Podatke, pridobljene v raziskavi, smo zbrali s tremi anketnimi vprašalniki in z nestandardiziranim preizkusom znanja (enaka pred- in potest). Vsi instrumenti so v nadaljevanju podrobneje predstavljeni.

3.3.3.1 Anketni vprašalniki

S prvim anketnim vprašalnikom (priloga 6.1) smo pridobili podatke o tem, kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si učenci želeli pri pouku naravoslovja in tehnike. Tako smo pridobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje (RV 1), ki je navedeno v poglavju 3.2.

Anketni vprašalnik vsebuje 25 trditev s petstopenjsko lestvico stališč Likertovega tipa. Na lestvici številka 1 pomeni, da se posameznik s trditvijo sploh ne strinja, številka 5 pa, da se popolnoma strinja.

Z drugim anketnim vprašalnikom (priloga 6.2) smo pridobili podatke o izkušnjah in mnenju učencev o pouku na prostem v okolici šole. Na podlagi pridobljenih podatkov smo pridobili odgovora na drugo in tretje raziskovalno vprašanje (RV 2, RV 3), ki sta navedeni v poglavju 3.2. Anketni vprašalnik vsebuje pet vprašanj, od tega dve vprašanji odprtega tipa in tri vprašanja zaprtega tipa (eno je lestvica stališč Likertovega tipa). Prvi sklop vprašanj (vprašanja 1−4) vsebuje dve splošni vprašanji o pouku na prostem v okolici šole in dve vprašanji, ki se nanašata na konkretno učno uro pouka na prostem v okolici šole. Zanimalo nas je, kolikokrat in kje imajo učenci pouk na prostem ter kakšna je njihova najboljša in najslabša izkušnja s takšnim poukom.

Vprašanci so tako opisali konkretno učno uro pouka na prostem: o čem so se pogovarjali, opisali razloge, zakaj je bila učna ura najboljša/najslabša, kje je pouk potekal, kakšno je bilo vreme in njihovo počutje po izvedeni učni uri. S tem smo pridobili podatke o izkušnjah učencev s poukom na prostem. Drugi sklop (peto vprašanje) vsebuje 10 trditev z lestvico stališč

28

Likertovega tipa. Številka 1 na lestvici pomeni, da se posameznik s trditvijo sploh ne strinja, številka 5 pa popolnoma strinja. Iz posameznih trditev smo pridobili podatke o tem, kakšno je mnenje učencev o pouku na prostem.

S tretjim anketnim vprašalnikom (priloga 6.3) smo pridobili podatke o mnenju učencev o izvedenem pouku oz. uporabljenim učnim pristopom. Z uporabljenim instrumentom smo pridobili podatke, ki so nam bili v pomoč pri oblikovanju odgovora na sedmo raziskovalno vprašanje (RV 7), ki je navedeno v poglavju 3.2. Anketni vprašalnik vsebuje pet vprašanj, od tega štiri odprtega tipa in enega zaprtega tipa. Slednji vsebuje 17 trditev z lestvico stališč Likertovega tipa. Številka 1 na lestvici pomeni, da se posameznik s trditvijo sploh ne strinja, številka 5 pa popolnoma strinja.

3.3.3.2 Predtest oz. potest

Nestandardizirani pisni preizkus znanja (priloga 6.4) so učenci rešili dvakrat. Prvič v celoti (kot predtest), in sicer pred izvedenimi učnimi urami na prostem. Po zaključku vsake učne ure so rešili del pisnega preizkusa znanja (potest), ki se je navezoval le na obravnavano učno vsebino.

S predtestom smo pridobili podatke o predznanju učencev in o njihovih napačnih predstavah pri izbranih učnih vsebinah s področja sile in gibanja: gugalnica, delovanje gugalnice nihalke, naprave z uporabo nihala, uporaba vzvoda, vzvod pri napravah in orodju in dvigovanje bremen na višino. S primerjanjem odgovorov posameznega učenca na pred- in potestu smo pridobili podatke o ravni pridobljenega znanja. Podatki, zbrani s pred- in potestom, so nam tako omogočili odgovore na štiri raziskovalna vprašanja (RV 4, RV 5, RV 6 in RV 8), ki so navedena v poglavju 3.2.

Pisni preizkus znanja je bil pripravljen v skladu z učnim načrtom za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole in vsebuje osem nalog. Te so različnih tipov: dopolnjevalne, izločevalne, izbirne in naloge s prostim odgovorom. Po težavnosti naraščajo od prve proti zadnji. Prve tri naloge se navezujejo na učno vsebino gugalnica, delovanje gugalnice nihalke in naprave z uporabo nihala. Četrta, peta in šesta naloga se navezujejo na učno vsebino uporaba vzvoda ter vzvod pri napravah in orodju. Sedma in osma naloga se navezujeta na učno vsebino dvigovanje bremen na višino. S pomočjo druge, tretje in pete naloge smo identificirali napačne predstave učencev pri izbranih učnih vsebinah.

3.3.4 Potek dela na prostem

V nadaljevanju so na kratko predstavljene učne vsebine in učni cilji posameznih učnih ur, ki smo jih izvedli za potrebe raziskave.

V ponedeljek, 23. 9. 2019, smo učencem na kratko predstavili temo učnih ur, ki so kasneje potekale na prostem. Spodbudili smo jih, da na poseben list papirja zapišejo, kaj bi si o celotni učni vsebini želel izvedeti. Tako bi učenci učne ure načrtovali skupaj z učiteljem in bili v proces organizacije pouka aktivno vključeni. Kljub večkratnim spodbudam učenci niso zapisali konkretnih idej. Le štirje učenci so zapisali, da bi radi raziskovali o bioloških vsebinah (o žuželkah, rastlinah ipd.). Učne ure smo tako oblikovali na podlagi napačnih predstav, ki smo jih identificirali s predtestom in na podlagi njihovih želja po uporabi učnih oblik, učnih metod in učnega pristopa.

29

Na prostem v okolici šole smo izvedli pet šolskih ur. Učenci so pri vsaki učni uri z uporabo konkretnih pripomočkov (gugalnic, drugih igral, orodij iz vsakdanjega življenja itn.) samostojno raziskovali, odkrivali in poglabljali svoje znanje.

Prvi del pouka na prostem smo izvedli v petek, 27. 9. 2019. Izvedli smo dve zaporedni učni uri, ki sta se nanašali na učne vsebine gugalnica, delovanje gugalnice nihalke in naprave z uporabo nihala (podrobna učna priprava je v prilogi 6.5). Tako smo uresničili naslednje učne cilje:

Učenci: poimenujejo sestavne dele gugalnice nihalke (stojalo, nihajni drog, vrtišče, sedalo);

ugotovijo, da je za začetek nihanja potreben sunek; vzpostavijo ravnovesje na gugalnici prevesnici. Drugi del pouka na prostem smo izvedli v ponedeljek, 30. 9. 2019. Izvedli smo dve zaporedni učni uri. Učna vsebina je bila povezana z uporabo vzvoda pri napravah in orodjih (podrobna učna priprava je v prilogi 6.6). Tako smo uresničili naslednje učne cilje: Učenci:

uporabijo princip gugalnice pri dvigovanju bremen in uporabljajo različno dolge ročice;

raziskujejo primere, kjer je uporabljen princip vzvoda (ki olajša fizikalno delo). Zadnji, tretji del pouka na prostem smo izvedli v četrtek, 3. 10. 2019. Učno vsebino dvigovanje bremen na višino (podrobna učna priprava je v prilogi 6.7) smo na prostem v okolici šole izvajali eno šolsko uro. Tako smo uresničili učni cilj: Učenci ugotovijo, kako bi lahko dvignili predmet na večjo višino, kot ga lahko dvignemo z vzvodom.

3.3.5 Postopki obdelave podatkov

Odprta vprašanja smo kvalitativno obdelali in analizirali tako, da smo določili kodirne enote.

Osrednji proces je bilo odprto kodiranje, pri katerem smo iz prebranih odgovorov izluščili kode oz. ključne besede. Tako smo dobili seznam kod, ki smo jih grupirali oz. razvrstili v kategorije (Vogrinc, 2008). S pomočjo program Microsoft Excel 2016 smo izračunali potrebne deleže, podatke združili, jih uredili in prikazali v tabelah oz. grafih. Te smo tudi ustrezno interpretirali.

Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo kvantitativne metode, smo skrbno pregledali in vnesli v računalniški program Microsoft Excel 2016. Za opisovanje podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko. Uporabili smo naslednje okrajšave: M = aritmetična sredina,

SD = standardni odklon, N = število učencev oz. odgovorov, N % = število učencev oz.

odgovorov v odstotkih, g = normalizirani dosežek.

Da smo preverili, kako in v kolikšni meri se raven pridobljenega znanja med posameznimi skupinami učencev razlikuje, smo uporabili g-faktor (normalizirani dosežek). To je razmerje med prirastkom znanja, ki ga je učenec pridobil med učnim posegom in znanjem, ki ga še ni izkazal na potestu. Je neodvisen od začetnega stanja in meri le napredek. Izračuna se s pomočjo enačbe:

𝑔 = 𝑌 − 𝑋 100 − 𝑋

Pri tem X pojmuje delež pravilnih odgovorov na predtestu, Y delež pravilnih odgovorov na potestu. Če je vrednost g-faktorja med 0 in 0,3, pomeni, da je raven pridobljenega znanja nizka.

Če je vrednost med 0,3 in 0,7, pomeni, da je raven pridobljenega znanja srednja, in če je vrednost med 0,7 in 1, pomeni, da je raven pridobljenega znanja visoka (Bao, 2006).

30

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V poglavju so podrobneje predstavljeni in interpretirani rezultati izvedene raziskave. V prvem delu so predstavljeni, prikazani in interpretirani rezultati posameznih anketnih vprašalnikov, v drugem pa preizkusa znanja.

3.4.1 Analiza odgovorov na anketne vprašalnike 3.4.1.1 Mnenje o pouku naravoslovja in tehnike

Z anketnim vprašalnikom (priloga 6.1) smo želeli izvedeti, kakšne učne oblike, učne metode in učne pristope bi si učenci želeli pri pouku naravoslovja in tehnike. Učenci so pri vsaki trditvi, ki opisuje učno metodo/učno obliko ali učni pristop, svojo željo izrazili po lestvici stališč Likertovega tipa, kjer je 1 pomenila, da si te metode/oblike/pristopa pri pouku ne želijo, 5 pa zelo želijo.

V tabeli 3 so prikazane učne oblike dela, ki bi si jih učenci pri pouku naravoslovja in tehnike želeli oz. ne bi želeli. Učenci imajo veliko željo po delu v paru (M = 4,48, SD = 0,81) ter po delu v skupinah (M = 3,86, SD = 1,20). Za frontalno učno obliko se niso mogli opredeliti, saj je aritmetična sredina 3,33 (SD = 1,43). Pri pouku naravoslovja in tehnike si ne želijo individualne oblike dela (M = 2,43, SD = 1,36).

Tabela 3: Želje učencev (1 − sploh ne želim, 5 − zelo želim) po uporabi različnih učnih oblik dela pri pouku naravoslovja in tehnike

V tabeli 4 so prikazane učne metode dela, ki bi si jih učenci pri pouku naravoslovja in tehnike želeli oz. ne bi želeli. Učenci bi si pri pouku najbolj želeli uporabe laboratorijsko-eksperimentalne metode (M = 4,57, SD = 0,75). Želeli bi si tudi igre vlog (M = 4,48, SD = 0,75), metode praktičnih del (M = 4,29, SD = 1,10), metode demonstracije (M = 4,21, SD = 0,90) in metode pogovora (M = 3,90, SD = 0,94). O želji po uporabi metode ustne razlage (M = 3,33, SD = 1,43) in metode dela z besedilom (M = 3,48, SD = 1,15) se niso mogli opredeliti, saj je tu aritmetična sredina bližje vrednosti 3,00 kot 4,00.

31

Tabela 4: Želje učencev (1 − sploh ne želim, 5 − zelo želim) po uporabi različnih učnih metod dela pri pouku naravoslovja in tehnike

Učne metode M SD

Laboratorijsko-eksperimentalna metoda 4,57 0,75

Igra vlog 4,48 0,75

Metoda praktičnih del 4,29 1,10

Metoda demonstracije 4,21 0,90

Metoda pogovora 3,90 0,94

Metoda dela z besedilom 3,48 1,15

Metoda ustne razlage 3,33 1,43

V kolikšni meri bi si učenci posamezne učne pristope pri pouku naravoslovja in tehnike želeli, je prikazano v tabeli 5. Učenci bi si zelo želeli izvedbe pouka na prostem (M = 4,57, SD = 0,76), nekoliko manj bi si želeli projektnega učenja (M = 4,05, SD = 0,87), problemskega (M = 3,76, SD = 0,94) in raziskovalnega učenja (M = 3,57, SD = 0,87).

Tabela 5: Želje učencev (1 − sploh ne želim, 5 − zelo želim) po uporabi različnih učnih pristopov pri pouku naravoslovja in tehnike

3.4.1.2 Pouk na prostem v okolici šole

3.4.1.2 Pouk na prostem v okolici šole

In document 2.1 OPREDELITEV POUKA NA PROSTEM (Strani 37-51)